Marketing osobenosti vo drugite dejnosti

Maturski, seminarski i diplomski radovi iz marketinga.

Voobičaena e podelbata na stopanstvoto na tri osnovni sektori i toa:
1.primaren sektor (poljodelstvo,rudarstvo,Šumarstvo,ribarstvo)
2.sekundaren sektor (gradežniŠtvo i industrija)
3.tercijalen sektor vo koj vleguvaat ostanatite uslužni dejnosti
So razvojot na stopanstvoto se menuva i strukturata na aktivnostite,odnosno učestvoto na poedinečni sektori vo nacionalniot dohod i vrabotenosta.Uslužnite dejnosti imaat golema ekspanzija vo stopansko razvienite zemji.Ovoj fenomen vo literaturata se vika postindustrisko druŠtvo ili uslužno stopanstvo.Rabotnata produktivnost vo uslužnite dejnosti e niska so Što stapkata na rast se usporuva vo ovie zemji,no ovozmožuva vrabotuvawe na nova rabotna sila.Brojni se faktorite koi pridonesuvaat za ekspanzija na uslužnite raboti.Zabeležano e deka so zgolemuvaweto na dohodot po žitel i rastot na životniot standard se zgolemuva učestvoto na uslugi vo monetarni edinici koi potroŠuvačite gi dobivaat za stokite i uslugite na pazarot.Eden od faktorite e zgolemuvaweto na slobodnoto vreme na žitelite i pogolemata pobaruvačka za patuvawe ,obrazovanie i rekreacija.Proizvodite stanuvaat pokompleksni so Što se zgolemuva potrebata za instalacija,popravawe i održuvawe.se zgolemuva brojot na novi proizvodi koi se rezultat na t.n..visoka tehnologija Što pridonesuva za sozdavawe na novi vrsti uslugi.

2.Marketing vo bankite

Bankite se finansiski organizacii koi imaat značajna uloga kako institucija na marketing sistemot.Vo taa smisla e značajno bankata da go prifaĆa merketingot kako rabotna koncepcija vo rabotnata funkcija.Toa treba da dojde do izraz vo aktivnosta na bankata vo sobiraweto na finansiskite sredstva i vo plasiraweto na finansiskite sredstva.Dvete osnovni i drugi aktivnosti koi gi obavuva bankata gi razvivaat finansiskite problemi na korisnicite so svoite uslugi koi ja sočinuvaat pojdovnata osnova za marketing programata i kombinacija na instrumentite na marketingot.
Pridonesot za efikasno razvivawe na finansiskite problemi so pozitivni rezultati e kriteriumot na marketing orientacijata na bankarskite organizacii. Programite na marketing aktivnostite ja akcentira ulogata na poedinečnite instrumenti na marketingot - bankarski uslugi,cenite na uslugite,kanalite na prodažba na uslugite i promocijata na aktivnostite na bankite i nejzinata slika kaj korisnicite na bankarskite uslugi(postoečki i potencijalni).Aktivnost na bankata e da se pojavi na finansiskiot pazar.Na pazarot na pari se obavuvaat aktivnosti na davawe i zemawe na kratkoročni krediti,hartii od vrednost i sl.Na devizniot pazar se obavuva kupuvawe i prodavawe na devizi,deviziski kapital,kupuvawe i prodavawe na dolgoročni parični sredstva - kapitali,hartii od vrednost (obvrznici).

Osnovnite raboti na bankata se:
1.Sobirawe na sredstvata od stopanstvoto (depozitna funkcija)
2.Plasirawe na sredstvata na stopanstvoto (kreditna funkcija)
3.Rabotewe so stranstvo (devizna funkcija)
4.Rabotewe so graĐanite (depozitna i kreditna funkcija)

Aktivnosta na bankarskata organizacija na sobirawe na finansiski sredstva (devizna funkcija) so cel da se zajakne nejziniot krediten potencijal,mora da se zasnova na poznavawe na pazarot,i orientacija na odredeni pazarni segmenti.Dva osnovni segmenta na bankarskata organizacija se :proizvodno uslužniot i pazarot na lična potroŠuvačka,odnosno rabota so stopanstvoto i rabota so graĐanite.Programata na marketingot i aktivnosta treba da se prilagodi so problemite so koi se sreĆavaat ovie dve kategorii na klienti -pazarnite segmenti.Za ovaa cel na aktivnosti potrebna e ponatamoŠna segmentacija kako na graĐanite taka i na organizaciite i instituciite. Na pazarot na depoziti,ulogata na marketingot ,vo kreditnata funkcija na bankata e kredit,da dobijat onie klienti koi najracionalno Će go koristat za reŠavawe na svoite problemi,Što pozitivno Će se odrazi na stabilnosta na stapkata na porast vo stopanstvoto.Bankarskata organizacija e vo pozicija da go oceni baraweto na kreditot i dali toa e opravdano od glediŠte na primenata na marketing koncepcijata.Kvalitetot bara za kreditot pretpostavka za donesuvawe racionalni odluki kako od strana na bankarskata organizacija taka i od potencijalniot korisnik na kreditot ( koga se raboti za osnova na kompleksen elaborat).
Istražuvaweto na finansiskiot pazar ,kako pazar na Štedewe taka i pazarot na krediti (site vrsti) e pretpostavka za formulirawe na programata na marketing aktivnosta na bankarskata organizacija.Pojdovna osnova za istražuvawe se motivite na Štedewe od edna i motivite na investirawe od druga strana,koi se različni na poedinečni pazarni segmenti.Sklonosta za Štedeweto i sklonosta na potroŠuvačkata i investiraweto posebno se menuva pod vlijanie na golem broj na faktori(demografski,,ekonomski,tehnoloŠki,socioloŠki,psiholoŠki,politički i dr).Bankarskata organizacija ne se prilagoduva samo na postoečkata situacija na pazarot na Štedewe i krediti tuku i vlijae na niv so svojata marketing programa.
Razbiraweto na faktorite koi deluvaat vo sredinata,na pretpostavka za racionalno iznaoĐawe na marketing programite.Državnata regulativa predizvikuva pravni problemi vo ograničuvaweto na informiranosta na luĐeto od marketingot.Obično vo regulativata se bara podračje kade može da se inovira za da se ostvari konkurentna prednost.
Kotler smeta deka marketingot vo bankite vo SAD pominal niz pet etapi.
Vo prvata etapa najdocna ado 50 tite godini marketing konceptot se javuva vo bankite kako koncept na propaganda I promocija.
Vo vtorata etapa marketingot se sfaĆa kako stvorawe na prijatna atmosfera- se vrŠi prilagoduvawe na enterierot.
Vo tretata etapa marketingot se sfaĆa kako inovacija za da se stekne definirana prednost - pratewe na potrebite na klientite i voveduvawe na novi uslugi.
Vo četvrtata etapa akcentot se stava na pozicioniraweto za odredena programa na uslugi.
Vo pettata etapa marketingot se sfaĆa kako sistem na plasirawe i kontrola na aktivnostite.Bankarskata organizacija ja interesiraat problemite koi Što može da gi reŠi kaj postoečkite i potencijalnite klienti.Osnovno praŠawe e koi se tie vrsti na bankarski uslugi koi možat da pomognat vo reŠavaweto na na finansiskite problemi na sovremeniot čovek,vo sovremenoto stopanstvo i druŠtvoto denes i vo neposredna idnina.Tie problemi možat da bidat reŠeni od pogolem broj na bankarski organizacii i mora da se ima svoj pristap za nivno reŠavawe koj e diferenciran vo odnos na drugi.
Bankarskata organizacija ja interesira kako i sekoja druga stopanska organizacija, učestvoto koe go ima na pazarot na Štedewe i pazarot na potroŠuvačka za praŠaweto za slikata ili pretstavata koi ja imaat potencijalnite i postoečkite klienti za bankarskata organizacija.
Istražuvaweto na pazarot na bankarsite uslugi e osnova kako za odlukata za tekovnoto rabotewe taka i za strategijata na porastot i razvojot na bankarskite organizacii.Pazarniot potencijal na bankarskite uslugi se menuva kako baraweto za raznovidni uslugi od bankata.Investicijata na ova podračje ne treba da se potcenuva kako faktor na porastot i razvojot na odredena bankarska organizacija koja ima marketing programa koja ovozmožuva da se razviva pobrzo od ostanatite banki.Stalno se javuvaat novi pazarni segmenti čij finansiski problemi ne se poadekvatno reŠenie na postoečkiot system na bankarski uslugi.
Istražuvaweto na pazarnite bankarski uslugi e osnova za definirawe na mestoto i ulogata na marketing sektorot vo organizacionata struktura na bankata.
So sovremenoto stopanstvo se javuva potreba od marketing sektorot na bankata ne samo za potrebite na bankata tuku i potrebite na nejzinite klienti odnosno da bide servis za intelektualni uslugi na postoečkite i potencijalnite klienti na bankata.
Kvalitetot na bankarskite uslugi e biten instrument na marketing aktivnosta na bankarskata organizacija.Kvalitetot na uslugite zavisi od nivoto na organizacija,od nivoto na tehnologija na rabotata (tehnikata,opremenosta i stepenot na nejzino koristewe).Točnosta i brzinata se barawa koi pogolem broj na klienti gi koristat kako kriterium pri ocenuvaweto na kvalitetot na bankarskite uslugi.Asortimanot na bankarskite uslugi zavisi od goleminata i vidot na bankite.Za bankarskite uslugi koi se pružat na klientite bankarskata organizacija naplatuva kamata i bankarska provizija.
Iako cenata na bankarskite uslugi (kamatata pred sè i provizijata na uslugata) se pod državna kontrola no postoi i izvesen stepen na sloboda vo prigotvuvaweto na cenata na uslugata sprema vidot na uslugata i kategorijata na klienti.
So obzir na karakterot na delotvornosta kanalite na prodažba kako način na pružawe na uslugata na klientite mora da bidat prilagodeni sprema barawata i potrebite na uslugite.Toa se organizacioni mesta so različen status vo organizacionata struktura vo bankarskata organizacija na koja se pružaat bankarskite uslugi.Taa prodažba se vospostavuva so cel da se nadmine problemot na prostor i da se obezbedi ekonomija na vreme.Sè poveĆe bankarski uslugi stanuvaat sekojdnevno potreba na sovremenoto stopanstvo i druŠtvata.Lesnoto komunicirawe e mnogu značajno za izbor na bankata pomeĐu ostanatite faktori.Očigledno e deka se mora kako kaj prodavnicite vo trgovijata da se odredi kriterium kako na makro taka i na mikro lokacii koi se pokažale istražuvački i se od značewe za rabotniot uspeh na bankata.
Promocionata aktivnost na bankarskata organizacija ne može da gi menuva motivite na Štedewe odnosno potroŠuvačkata,no može da vlijae na predispozicijata sprema Štedeweto odnosno potroŠuvačkata.
Vo naŠeto stopanstvo uŠte postojat dobar broj na luĐe koi svoite finansiski problemi gi reŠavaat preku bankarskata organizacija, dodeka dobar broj na pretprijatija ne sogleduvaat kade bankata može da pomogne vo reŠavaweto na svoite rabotni problemi.
Promocionata aktivnost treba da postoi kako aktivnost na sobirawe na sredstva taka i aktivnost na plasirawe na sredstvata.Toa ne e sekogaŠ slučaj - dobar broj na banki mnogu poveĆe vložuvaat vo promoviraweto na sobirawe na finansiski sredstva.
So obzir na karakterot na delotvornosta na bankata odnosite so javnosta se mnogu značaen oblik na promociona aktivnost na bankarskata organizacija.
Kvalitetot na bankarskite uslugi usloven e od stručnosta i zaenteresiranosta na stručwacite na bankata da pomognat na klientite.Poradi toa ličnata prodažba vo bankite ima posebno značewe.
Kliientite vo bankite gi steknuvaat prvite neposredni vpečatoci na osnova na koja ja proveruvat vistinitosta za propagandata.Nivniot stav sprema potencijalnite klienti često odlučuva da tie postanat postojani klienti i da se obezbedi lojalnost na postoečkite klienti.

3. Marketing vo osiguruvaweto

Proizvodot na osiguruvawe vo krajna linija pretstavuva zbir na brojni aktivnosti za davawe na uslugi od edna ili poveĆe osiguritelni pretprijatija so cel da se podmirat potrebite na potroŠuvačite(osiguritelni) i ostvaruvawe na dobivka.Karakteristiki na osiguritelniot proizvod odnosno usluga se:korisnost,celosnost,raznovidnost,prilagodlivost,trajnost i prihodnost.
Osiguruvaweto kako aktivnost se zasnova na golem broj zakani,prostorni i vremenski disperzii na rizici.Pretpostavka e deka osiguritelnite uslugi vklučuvaat i održuvawe vo programata na osiguritelnata organizacija i taa da bide prifatena od celiot pazaren segment.
Prilagoduvaweto na ponudata od posebni barawa odredeni na celiot pazaren segment i kategorijata na osigurenicite se vrŠi od stanoviŠte na rentabilitet.
Pazarot na osiguruvawe e kompleksna i posebna pojava na meĐunarodniot pazar.
Osigurenicite ,osiguritelite i posrednicite (agenti i brokeri) se soočuvaat so pazarot na osiguruvawe i nivnite meĐusebni odnosi stanuvaat složeni vo smisla na toa deka osiguruvaweto stanuva sè pokompleksna rabotata koja bara finansiski analizi od site tri grupi na učesnici na pazarot.Osiguruvačite mora da gi proučuvat problemite na osigurenicite za da možat da vlezat vo problemot Što sakaat da go osiguraat (lica ili imovina). I sè poveĆe se koristat novi tehniki na komunicirawe meĐu učesnicite na pazarot za osiguruvawe.
So razvojot na tehnikata i nejzinata primena se javuvaat sè pogolemi rizici koi osiguruvaweto treba da gi pokrie.So porastot na životniot standard luĐeto poseduvaat sè poveĆe trajni potroŠni dobra koi baraat osiguruvawe,a so razvojot na stopanstvoto i investiraweto vo osnovni sredstva se zgolemuvaat sè pogolem broj na proizodni dobra koi treba da se osigurat.
Pazarot na osiguruvawe kako na domaŠen taka i na meĐunaroden pazar e vo ekspanzija,no vo isto vreme i e mnogu konkurenten posebno na meĐunaroden pazar.Motivot za osiguruvawe e zaŠtita od rizici na luĐeto i imotot.Iako različni motivi na osiguruvawe se identični ,funkcioniraweto na osiguruvaweto e usloveno od druŠtveno ekonomskiot sistem i preovladuvačkite vrednosti vo edno druŠtvo.Vo site zemji osiguruvaweto e pod državna kontrola so toa Što stepenot na kontrola i načinot na nejzino sproveduvawe e različen.
Marketing orientacijata vo osiguruvaweto mora da se zasnova na dobro poznavawe na suŠtinata i tehnikata na rabotata na razgranetata mreža,organizacionite edinici na osigurenici i posebno na prilagoduvaweto na promenite vo sredinata.Marketingot pridonesuva na osiguruvaweto da se gleda kako na traen oblik na sorabotka na