KRIMINAL

SADRŽAJ:

Uvod 3.
Pojem kriminalitete 4.
Kriminologija 4.
Kriminalna politika 4.
Kriminalistika 5.
Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje 5.
1. Smrtna kazen 5.
2. Kazen zapora 6.
3. Denarna kazen 6.
4. Zaplemba premoženja 7.
Dokazi 7.
Ekonomski kriminal 7.
Mafija 8.
Mafiologija 8.
Genocid 8.
Elementi genocida 9.
Vojna hudodelstva in kršitve zakona ter običajev v vojni 10.
Viri vojnega prava 10.
Vojna hudodelstva: hude kršitve ženevskih konvencij iz leta 1949 in Protokola I 11.
Mednarodne institucije, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in z mednarodnim kazenskim pravom 12.
Organizacija združenih narodov (OZN) 12.
Regionalne mednarodne organizacije 15.
Mednarodne nevladne organizacije 17.
Mednarodne policijske organizacije 17.
Interpol 17.
Europol 17.
Druge mednarodne policijske organizacije 18.
Mednarodno policijsko združenje (IPA) 18.
Mednarodno združenje policijskih šefov (IACP) 18.
Združenje šefov kriminalističnih laboratorijev 18.
Droge 19.
Literatura 20.
Zaključek 21.
Priloge 22.


UVOD

Ime mi je Aleš Žičkar in obiskujem 2. Letnik Ekonomske srednje šole Brežice. Za to seminarsko nalogo sem se odločil zato, ker že dolgo hočem izvedeti podrobnosti o kriminalu, ampak ne zato, da bi tudi sam postal kriminalec. Seminarske naloge še nisem pisal, zato upam, da je narejena dobro in se že vnaprej opravičujem zaradi slovničnih napak, katerih upam, da ni veliko. Moja seminarska naloga vsebuje razlage o tem, kaj je to kriminal, vede, ki se ukvarjajo z njim, vrste kazni, ki se izrekajo za kazniva dejanja, malo opisuje tudi mafijo in genocid in nekatere institucije, ki se ukvarjajo s proučevanjem in preprečevanjem kriminala.
Ker nimam veliko smisla za pisanje, bom kar začel s seminarsko nalogo:


POJEM KRIMINALITETE

Med negativnimi, ali, kot smo jim tudi rekli, socialnopatološkimi pojavi, je vselej pritegovala posebno pozornost kriminaliteta. Ta pojem uporabljamo v splošnem pogovornem jeziku za skupek vseh tistih ravnanj ljudi, ki napadajo ali ogrožajo temeljne vrednote človeka, kot so njegovo življenje in telesna nedotakljivost, njegove svoboščine in pravice, njegovo premoženje in varnost, kakor tudi temeljne družbene vrenote, kot so družbena ureditev, varnost države in njene najpomembnejše institucije; vse to so namreč splošni družbeni okviri, v katerih človek, kot posameznik, sploh more uveljavljati in uživati tiste dobrine, svoboščine in pravice, ki mu jih pravni red priznava.
Gre torej najprej za tista dejanja, ki jih v danih razmerah štejejo v kaki državi za človeka in za družbo najbolj šodljiva in nevarna, asocialna in antisocialna, kar prav dobro označujeta tudi naša izraza za kriminaliteto; zločinstvenost ali hudodelnost.

KRIMINOLOGIJA

Glede na to, da je kriminaliteta poseben družbeni in individualen pojav, ki se giblje po svojih posebnih zakonitostih, se z njo ukvarja posebna znanstvenoraziskovalna disciplina, ki pa ima različna imena. Nekateri jo imenujejo kriminologija, so pa možna tudi druga imena, kot npr. znanost o kriminaliteti ali tudi kriminalna znanost (science criminelle). Po našem pojmovanju je kriminologija kar primerno ime za znanstveno raziskovalno disciplino, ki ji je predmet kriminaliteta kot družbeni in individualen pojav. Kakor kazensko pravo ne more mimi kriminologije, ki je pretežno sicer nepravna znanost, tako tudi kriminologija ne more mimo kazenskega prava, saj kazensko pravo in še širše kaznovalno pravo določata, katero ravnanje je kaznivo, in tako tudi temeljno enoto njenega opazovanja in preučevanja.

KRIMINALNA POLITIKA

Kriminalna politika kot teorija se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako in s katerimi sredsvi naj se družba, v skladu s svojo družbenopolitično ureditvijo in z upoštevanjem stopnje družbene materialne in duhovne razvitosti, narave njene družbenopolitične ureditve, stanja kulture, običajev in drugih svojih posebnosti najsmotrneje bojuje zoper kriminaliteto. Toda kriminalna politika se ne ukvarja samo z zatiranjem kriminalitete, z represijo, temveč tudi s proučevanjem sistema primernih ukrepov za njeno preprečevanje