Maturski. seminarski i diplomski radovi iz ekonomije: menadzment, marketing, finansija, elektronskog poslovanja, internet tehnologija, biznis planovi, makroekonomija, mikroekonomija, preduzetnistvo, upravljanje ljudskim resursima.
Nevrabotenosta e eden od najserioznite problemi so koj se soo~uva sovremenoto op{testvo. Posledicite od nego se nedovolna iskoristenost na doma{nite resursi, {to doveduva do namaluvawe na nacionalniot dohod na naselenieto, a kako epilog na seto toa e siroma{tijata. Dodeka inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj se ozna~uva opa|aweto na kupovnata mo} na doma{nata pari~na edinica na vnatre{niot Pazar. Taa naj~esto se pojavuva koga nivoto na cenite zabele`uvaat nerealen porast. Za razlika od inflacijata, deflacijata ozna~uva dijametralna sostojba koga op{toto nivo na cenite opa|aat.
Sodrzina:
Nevrabotenost. Pod nevrabotenost naj~esto se smeta deka e toa broj na lica koi se bez rabota. Ova e {iroko postavena definicija koja vo sebe gi apsorbira decata i mladite vo pred rabotna vozrast, penzionerite, doma}incite, bolnite lica, rabotno-nesposobnite lica, kako i licata koi ednostavno nesakaat da rabotat i ne baraat rabota. Od tie pri~ini najto~na definicija pod nevraboteni se smetaat site onie lica koi se sposobni da rabotat, sakaat da rabotat i aktivno baraat rabotat, no nemo`at da ja najdat rabotata.
Skoro vo site zemji so pazarna ekonomija bitten uslov za edno lice da se smeta za nevraboteno, pokraj rabotnata sposobnost i `elbata za rabota, potrebno e da vlo`uva specifi~ni napori za da se vraboti. Taka vo SAD liceto mora najmalku ~etiri nedeli da posetuva pretprijatija, da se interesira za mo`nost za vrabotuvawe i da se javuva na konkurs za vrabotuvawe. Stapkata na nevrabotenost se dobiva kako soodnos pome|u brojot na nevraboteni lica i fkupnata rabotna sila.
Stapka na nevrabotenost=broj na nevraboteni lica / vkupna rabotna sila * 100
Vkupnata rabotna sila e demografska kategorija koja ja so~inuvaat vrabotenite i nevrabotenite lica zaedno. Za vraboteni lica se smetaat onie koi izvr{uvaat nekoja platena rabota, kako i onie koi imaat vrabotuvawa, no privremeno se otsutni od rabota poradi bolest, {trajk i sli~no.
Nevrabotenosta e eden od najgolemite problemi za sekoja dr`ava, bidej}i ja nagrizuva nejzinata egzistencija i golema {teta vrz nejzinata pazarna ekonomija. Toa e problem par exellenee koj nanesuva ekonomski i socijalni tro{oci na dr`avnata blagajna. Vo {reesetite godini me|u ekonomistite postoe{e konsenzus, veruvawe deka na postojnoto nivo na tehnolo{ka razvienost i sostojbata na pazarot na trudot, stapkata na nevrabotenost od 4% e kompatibilna so relativno celosno koristewe na resursite. Analiziraj}i gi ekonomskite tro{oci poznatiot amerikanski economist Artur Okun vo 1961 godina tvrdel deka sekoe 3% namaluvawe na fakti~kiot bruto doma{en proizvod pod potencionalniot, predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost za 1 postoten poen, spored toa ako pretpostavime deka vo edno stopanstvo postoi stapka na nevrabotenost od 6% i deka poradi recesija bruto doma{niot proizvod se namalil za 4%, toa }e predizvika porast na nevrabotenost za 2 postotni poeni i sega stapkata na nevrabotenost }e iznesuva 8%.
Taka na primer vo periodot na recesija vo tekot na sedumdesetite i osumdesetite godini od minatiot vek koga nevrabotenosta vo SAD be{e najgolema, amerikanskata ekonomija pretrpe zagubi vo ekonomskiot proizvod vo iznos od 1354 milijardi dolari.
Socijalnite tro{oci od nevrabotenosta te{ko se merlivi, odnosno te{ko se kvantificiraat. Tie vo osnova se vrzani za humanite i psiholo{kite problemi {to so sebe gi nosi nevrabotenosta. Pokraj ekonomskite tro{oci brojni medicinski istra`uvawa vo razvienite zemji uka`uvaat deka nnevrabotenosta, a osobeno ako e taa dolgotrajna doprinesuva za seriozno naru{uvawe na fizi~koto i psihi~koto zdravje na nevrabotenite lica. Nevrabotenosta go zasiluva ~uvstvoto na poni`enost, inferiornost, ~esto e pri~ina z ate{ki psiholo{ki depresii, za srcevi zaboluvawa, za razvod na brakovi, za samoubistva i za vleguvawe na nevrabotenite vo temnite vodi na kriminalot, drogata, prostitucijata i drugo.
Vo period na visoka nevrabotenost dr`avniot buxet gubi sretstva po pove}e osnovi:
-rastat socijalnite transveri za nevrabotenite;
-se gubat danocite od dohod do kolku postoi nevrabotenost, lu|eto bi gi pla}ale;
-se gubat pridonesite povrzani so socijalnoto osiguruvawe koi gi pla}aat vrabotenite.
Taka na primer godi{nite tro{oci na dr`avnata blagajna vo Anglija po eden nevraboten rabotnik po ovaa osnova se procenuva na 8-9 iljadi funti, a na godi{no nivo koga vo ovaa zemja imalo 3 milioni nevraboteni lica iznesuva 24-27 milijardi funti.