03-04-2010, 11:47 PM
Sodr`ina
Voved………………………………………………………………..……3
Industriska revolucija…………………………………………...….5
Nau~en menaxment...........................................................................7
Osnovopolo`nici na nau~niot menaxment…………….................8
Fridrih Tejlor(1856-1915)…………………………………….8
Princip na raspored na rabotata
Henri Gant (1861-1919)........................................................11
Principi na poednostavuvanje na rabotata
Frank Gilbert (1868-1924)
Lilian Gilbert ( 1878-1972) …………………………………..11
Principi na efikasnost
Harington Emerson (1853-1931)……………………………....11
Funkcii i principi na menaxmentot (Henri Fejl)……………..12
Menaxerski funkcii………………………………………………….13
Principi na menaxmentot…………………………………………....15
Dali postojat principina menaxmentot.......................................17
Principi na usovr{uvawe na `ivotot i profesijata………….19
Zaklu~ok …………………………………………………….. ..............23
Koristena literatura………………………………………….………26
VOVED
Menaxmentot kako praksa e dosta star, dodeka oficijalnoto prou~uvawe na menaxmentot kako nau~na disciplina e relativno mlado.
Poimot menaxment poteknuva od glagolot manage koj se odnesuva na procesot so koja se postignuvaat postavenite celi. No, ovoj termin ima i imenka (menaxment) {to se odnesuva na sevkupnosta na znaeweto odnosno na naukata za menaxmnt odstrana na lica koi ja vr{at ovaa funkcija vo pretprijatijata, odnosno vo trgovskite dru{tva (kompanii, korporacii). Odnosno pod menaxment se podrazbira upravuvawe so raboteweto, dejnosta na pretprijatieto (pravniot subjekt), a toa podrazbira i upravuvawe poto~no vodewe na vrabotenite. Ottuka dvojnata uloga e razbirliva za sodr`inata na predmetot upravuvawe so personalot, zo{to vodeweto na raboteweto vo pretprijatieto e vo najtesna vrska so ~ove~kiot faktor vo pretprijatieto.
Pred industrijalizacijata, organizaciite glavno, postoele kako doma]instva (semejstvo), crkva, vojska i dr`ava. Nekoi lu\e bile anga`irani vo stopanskite aktivnosti od mal obem, ne tolku dovolno golem kakov [to ]e imaat organizaciite nastanati po industriskata revolucija.
Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatieto. Naukata za menaxmentot prestavuva dominantno obele`je na industriskoto op{testvo. Nastojuvawata da se postigne podobar `ivot, da se unapredi standardot, da se ostvari pogolema efikasnost vo vladinite programi za razvojot, se predizvik za sekoj nau~en menaxment. Vo otsustvo na {iroko prifatena definicija za menaxmentot, na razli~en se definira spored sodr`inata, principite i funkciite i su{testvuvaat poveke stojali{ta:
• Oganizaciona uloga
• Izvr{uvawe na organizaciskite celi
• Situacionen menaxment
• Proces na izvr{uvawe
• Efikasno iskoristuvawe na resursi od {to proizleguva i ostvaruvaweto na funkciite: planirawe, organizirawe, kadri, naso~uvawe i kordinirawe.
• Odlu~uvawe
Menaxmentot podrazbira rabota so lu|e. Ottamu, menaxerot e definiran kako li~nost koja pravi naporite da se slu~at so napor na drugi lu|e. menaxerite se naogaat na razli~ni nivoa na menaxmentot, no rabotata se sveduva na planirawe, odlu~uvawe, kontrolirawe, organizirawe, koordinirawe i motivirawe. Ovie funkcii na menaxmentot se izvr{uvaat od site menaxer, no ne so ednakva te`ina. Postojat tri nivoa na menaxment: Vrven menaxment, sreden menaxment, menaxment na ponisko nivo.
Vrven menaxment e odgovoren za delovnata politika, za ostvaruvawe na celite na nivo na prtprijatieto. Vrvnite menaxeri se odgovorni za donesuvawe odluki od va`nost na pretprijatieto.
Sredniot menaxment e odgovoren za sproveduvawe i intrepretacija na ppolitikata vo pretprijatieto za uspe{no rabotewe na oddelenieto ili sektorot.
Menaxment na ponisko nivo se menaxeri za konkretno izvr{uvawe na zada~ite i ostvaruvawe na celite na organizacionite edinici preku proceduri odobreni od strana na sredniot i vrvniot menaxment.
Vsu{nost, pod poimot personalen menaxment, ili upravuvawe so personalot, se podrazbira ~ove~kiot resurs vo organizacijata, ili poto~no ~ovekot kako vraboten vo odnos na rabotnite zada~i na rabotnoto mesto, od edna strana, poto~no me|uodnos so drugite vraboteni od druga strana, kako i negoviot odnos sprema neposredno pretpostavenite menaxeri vo organizacijata od tretta strana. Ottamu, pod poimot menaxeri se podrazbirat lica vo organizacijata nare~eni menaxeri, izvr{iteli, supr vizori ili {efovi, koi se anga`irani vo menaxmentot(upravuvawe, rakovodewe). Glavna nivna zada~a e utvrduvawe na potrebite za rabotna sila, organizirawe na raboteweto i kontrolata vo pretprijatieto, osobeno vo biznis firmite. Se so osnovna cel, na personalniot menaxment da se kreiraat nasoki i programi za zabrzuvawe na efikasnosta vo raboteweto.
Potrebata za voda~i, podelbata na rabotata, obemot na menxmentot, ocenkata na uspe[nosta i drugi idei na menaxmentot mo`at da se sretnat vo sekoj period na istorijata. So ogled na faktot [to menaxmentot se javil pred mnogu godini, nieden drug nastan vo istorijata nemal pogolemo vlijanie vrz pou~uvaweto i praksata na menaxmentot od industriskata revolucija pa navamu.
Voved………………………………………………………………..……3
Industriska revolucija…………………………………………...….5
Nau~en menaxment...........................................................................7
Osnovopolo`nici na nau~niot menaxment…………….................8
Fridrih Tejlor(1856-1915)…………………………………….8
Princip na raspored na rabotata
Henri Gant (1861-1919)........................................................11
Principi na poednostavuvanje na rabotata
Frank Gilbert (1868-1924)
Lilian Gilbert ( 1878-1972) …………………………………..11
Principi na efikasnost
Harington Emerson (1853-1931)……………………………....11
Funkcii i principi na menaxmentot (Henri Fejl)……………..12
Menaxerski funkcii………………………………………………….13
Principi na menaxmentot…………………………………………....15
Dali postojat principina menaxmentot.......................................17
Principi na usovr{uvawe na `ivotot i profesijata………….19
Zaklu~ok …………………………………………………….. ..............23
Koristena literatura………………………………………….………26
VOVED
Menaxmentot kako praksa e dosta star, dodeka oficijalnoto prou~uvawe na menaxmentot kako nau~na disciplina e relativno mlado.
Poimot menaxment poteknuva od glagolot manage koj se odnesuva na procesot so koja se postignuvaat postavenite celi. No, ovoj termin ima i imenka (menaxment) {to se odnesuva na sevkupnosta na znaeweto odnosno na naukata za menaxmnt odstrana na lica koi ja vr{at ovaa funkcija vo pretprijatijata, odnosno vo trgovskite dru{tva (kompanii, korporacii). Odnosno pod menaxment se podrazbira upravuvawe so raboteweto, dejnosta na pretprijatieto (pravniot subjekt), a toa podrazbira i upravuvawe poto~no vodewe na vrabotenite. Ottuka dvojnata uloga e razbirliva za sodr`inata na predmetot upravuvawe so personalot, zo{to vodeweto na raboteweto vo pretprijatieto e vo najtesna vrska so ~ove~kiot faktor vo pretprijatieto.
Pred industrijalizacijata, organizaciite glavno, postoele kako doma]instva (semejstvo), crkva, vojska i dr`ava. Nekoi lu\e bile anga`irani vo stopanskite aktivnosti od mal obem, ne tolku dovolno golem kakov [to ]e imaat organizaciite nastanati po industriskata revolucija.
Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatieto. Naukata za menaxmentot prestavuva dominantno obele`je na industriskoto op{testvo. Nastojuvawata da se postigne podobar `ivot, da se unapredi standardot, da se ostvari pogolema efikasnost vo vladinite programi za razvojot, se predizvik za sekoj nau~en menaxment. Vo otsustvo na {iroko prifatena definicija za menaxmentot, na razli~en se definira spored sodr`inata, principite i funkciite i su{testvuvaat poveke stojali{ta:
• Oganizaciona uloga
• Izvr{uvawe na organizaciskite celi
• Situacionen menaxment
• Proces na izvr{uvawe
• Efikasno iskoristuvawe na resursi od {to proizleguva i ostvaruvaweto na funkciite: planirawe, organizirawe, kadri, naso~uvawe i kordinirawe.
• Odlu~uvawe
Menaxmentot podrazbira rabota so lu|e. Ottamu, menaxerot e definiran kako li~nost koja pravi naporite da se slu~at so napor na drugi lu|e. menaxerite se naogaat na razli~ni nivoa na menaxmentot, no rabotata se sveduva na planirawe, odlu~uvawe, kontrolirawe, organizirawe, koordinirawe i motivirawe. Ovie funkcii na menaxmentot se izvr{uvaat od site menaxer, no ne so ednakva te`ina. Postojat tri nivoa na menaxment: Vrven menaxment, sreden menaxment, menaxment na ponisko nivo.
Vrven menaxment e odgovoren za delovnata politika, za ostvaruvawe na celite na nivo na prtprijatieto. Vrvnite menaxeri se odgovorni za donesuvawe odluki od va`nost na pretprijatieto.
Sredniot menaxment e odgovoren za sproveduvawe i intrepretacija na ppolitikata vo pretprijatieto za uspe{no rabotewe na oddelenieto ili sektorot.
Menaxment na ponisko nivo se menaxeri za konkretno izvr{uvawe na zada~ite i ostvaruvawe na celite na organizacionite edinici preku proceduri odobreni od strana na sredniot i vrvniot menaxment.
Vsu{nost, pod poimot personalen menaxment, ili upravuvawe so personalot, se podrazbira ~ove~kiot resurs vo organizacijata, ili poto~no ~ovekot kako vraboten vo odnos na rabotnite zada~i na rabotnoto mesto, od edna strana, poto~no me|uodnos so drugite vraboteni od druga strana, kako i negoviot odnos sprema neposredno pretpostavenite menaxeri vo organizacijata od tretta strana. Ottamu, pod poimot menaxeri se podrazbirat lica vo organizacijata nare~eni menaxeri, izvr{iteli, supr vizori ili {efovi, koi se anga`irani vo menaxmentot(upravuvawe, rakovodewe). Glavna nivna zada~a e utvrduvawe na potrebite za rabotna sila, organizirawe na raboteweto i kontrolata vo pretprijatieto, osobeno vo biznis firmite. Se so osnovna cel, na personalniot menaxment da se kreiraat nasoki i programi za zabrzuvawe na efikasnosta vo raboteweto.
Potrebata za voda~i, podelbata na rabotata, obemot na menxmentot, ocenkata na uspe[nosta i drugi idei na menaxmentot mo`at da se sretnat vo sekoj period na istorijata. So ogled na faktot [to menaxmentot se javil pred mnogu godini, nieden drug nastan vo istorijata nemal pogolemo vlijanie vrz pou~uvaweto i praksata na menaxmentot od industriskata revolucija pa navamu.