Trgovsko pravo
Voved
Vo mojata seminarska rabota }e pi{uvam za ~ekot kako plate`no sredstvo i hartija od vrednost. Hartiite od vrednost se pismeni ispravi so koi nivniot izdava~ se obvrzuva deka }e ja ispolni obvrskata zapi{ana na nea na nejziniot zakonski imatel. Tie se delat na nekolku vidovi me|u koi e ~ekot kako eden od vidovite hartii od vrednost. ]e pi{uvam za toa kolku vidovi na ~ekovi poznavame , kako tie se upotrebuvale, so ogled na toa deka sega so noviot Zakon za ~ekovi tie se izlezeni od upotreba, za odgovornosta koja postoi kaj ~ekot, koi se razlikite pome|u ~ek i menica kako vidovi na hartii od vrednost i drugo.
Poim i zna~ewe na ~ekot
^ekot e edna od naj~estite i najzna~ajnite hartii od vrednost vo vnatre{niot i nadvore{no-trgovskiot promet. ^ekot e isklu~ivo sredstvo za pla}awe koe kratko vreme e vo cirkulacija. Op{tite na~ela i principi na meni~noto pravo, kako i na drugite hartii od vrednost, se primenuvaat i na ~ekot ako toa ne e vo sprotivnost so specifi~nostite i posebnite svojstva na ~ekot.
Pod ~ek se podrazbira hartija od vrednost so koja nejziniot izdava~ so nalog se obra}a na drugo lice- trasat koj e bankarska organizacija, po pristapnosta da go isplati ~ekovniot iznos na teret na pokritieto na zakonskiot imatel na ~ekot. Kaj ~ekot imeto na remitentot ne e va`en ~ekoven element, bidej}i e dozvoleno ~ekot da glasi na donositelot. Vo na{eto pravo trasat na ~ekot edinstveno mo`e da bide bankarska organizacija, za razlika od menicata kaj koja trasat mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice.
Trasatot vo momentot na izdavawe na ~ekot mora da ima pokritie, bidej}i izdavaweto na ~ek bez pokritie pod posebni okolnosti kaj nas pridstavuva krivi~no delo. Vo odredeni zemji posebno anglosaksonskite zemji, ~ekovite se najzna~ajni instrumenti vo platniot promet, no i kaj nas imaat osobeno zna~ewe vo platniot promet pome|u fizi~ki lica, taka da vo toj oblik ~ekovite kaj nas dobivaat se pogolemo zna~ewe.
Bidej}i trasat kaj ~ekot e sekoga{ bankarska organizacija, ~ekovite se vo cvrsta povrzanost so drugite bankarski raboti, kako na primer so dogovor za tekovna smetka, dogovor za pari~en depozit, dogovor za kredit i tn. Poradi ovaa cvrsta povrzanost pome|u ~ekovite i bankarskite raboti, pojavata i razvojot na ~ekot e vo cvrsta povrzanost so razvojot na bankarstvoto vo svetot. Prvobitnite vidovi na ~ekot bile blagajni~ki pisma, a ~ekovite za {iroka upotreba se koristele vo praksata na angliskite banki, u{te vo 16 vek, za da se izbegne upotrebata na zlatnite i srebrenite pari, ~ija upotreba bila izlo`ena na rizik, so kradewe i gubewe toa se t.n ( goldsmith note ). Vo XVIII vek, angliskite bankari izdavaat ~ekovni knigi vo oblik na posebni ~ekovni formulari.
Po svojata pravna priroda ~ekot e dosta sli~en na menicata, a toa zna~i deka spa|a vo grupata na pravni raboti koi nastanuvaaat so ednostrana izjava na voqa. ^ekovnoto pravo naglo po~nalo da se razviva vo XVIII vek, koga se i doneseni prvite propisi od oblasta od ~ekot vo Holandija vo 1776 godina. Kako i kaj menicata, i kaj ~ekot najgolemo zna~ewe imaat trite @enevski konvencii od 1931 godina so koi e unificirano ~ekovnoto pravo.
Toa se slednive konvencii:
Konvencija za edinstven ~ekoven zakon;
Konvencija za sudir pome}u zakonot i ~ekot;
Konvencija za regulirawe na taksata kaj ~ekot.
Me|utoa, treba da se naglasi deka so @enevskite ~ekovni konvencii od 1931 godina e ostvaren pomal stepen na unifikacija otkolku so @enevskite konvencii od 1930godina, a toa zna~i deka postojat zna~itelno golemi razliki vo nacionalnite zakonodavstva vo oblasta na ~ekovnoto pravo, otkolku vo oblasta na meni~noto pravo.
Zatoa i `enevskite ~ekovni konvencii gi potpi{ale i ratifikuvale zna~itelno pomal broj na dr`avi, za razlika od `enevskite meni~ni konvencii.
Vo R. Makedonija vrz osnova na `enevskite ~ekovni konvencii od 1931 godina, ~ekovnoto pravo e regulirano so Zakonot za ~ek od 1946 godina.
Vidovi ~ekovi
Masovnata upotreba na ~ekovi vo vnatre{niot i nadvore{no trgovski stokovno- pari~en promet i site najrazli~ni mo`nosti za upotreba na ~ekovite, pridonesoa za zgolemeniot broj na vidovi na ~ekovi.
Vo pravnata teorija naj~esto se pojavuvaat dva osnovni kriteriumi od koi se poa|a pri utvrduvawe na oddeleni vidovi na ~ekovi. Toa se:
a) Spored na~inot na odreduvawe na pravoto na imatelot na ~ekot,
b) Spored namenata na ~ekot,
a) Spored na~inot na odreduvawe na pravoto na imatelot na ~ekot, treba da se razlikuvaat slednive vidovi ~ekovi:
~ekot na ime,
~ekot po naredba,
~ekot na donesitelot,
alternativni ~ekovi
^ekovite na ime kako hartija od vrednost na ime, se prenesuvaat so cesija, no isto taka vrz osnova na ~lenot 7, od Zakonot za menica od 2002 godina mo`at da se prenesuvaat i so indosament. Ova e odstapuvawe od prakti~ni potrebi. Edinstveno ~ekot na ime so rekta klauzala, t.n rekta ~ekovi, mo`at da se prenesuvaat so cesija. Kaj rekta ~ekovite ne postoi mo`nost za prenos so indosament, kako {to e slu~ajot so ~ekovite na ime.
PORUČITE RAD NA OVOM LINKU >>>
SEMINARSKI
maturski radovi seminarski radovi maturski seminarski maturski rad diplomski seminarski rad diplomski rad lektire maturalna radnja maturalni radovi skripte maturski radovi diplomski radovi izrada radova vesti studenti magistarski maturanti tutorijali referati lektire download citaonica master masteri master rad master radovi radovi seminarske seminarski seminarski rad seminarski radovi kvalitet kvalitetni fakultet fakulteti skola skole skolovanje titula univerzitet magistarski radovi
LAJKUJTE, POZOVITE 5 PRIJATELJA I OSTVARITE POPUST
|