SEMINARSKA RABOTA - INTELIGENCIJA

Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"
Filozofski fakultet - Skopje
Institut za psihologija

SEMINARSKA RABOTA


Predmet: MISLENJE I GOVOR

Tema: INTELIGENCIJA

Izrabotila: Profesor:
Prof. D-r Elena Ačkovska
Skopje, mart 2007


Za inteligencijata

Terminot inteligencija poteknuva od latinskite zborovi: “inter” (inter = pomeѓu) i “legere” (legere = odbira, izbira), vo bukvalen prevod znači “izbira pomeѓu” - so opšto značenje uviduvanje na meѓusebnite vrski. Ova e najstarata i se ušte aktuelna definicija na inteligencijata: sposobnost za uviduvanje na odnosi i vrski pomeѓu predmetite i pojavite. Postojat mnogu različni definicii za inteligencijata, koi gi postavile poveќe od 250 naučnici od različni oblasti. Inteligencijata e kapacitet na ličnosta da se odnesuva na odreden način, uspešno da se spravuva so predizvicite i da gi postignuva svoite celi. Inteligencijata e serija od veštini koi i ovozmožuvaat na ličnosta da gi prepoznae i reši preprekite od bilo koj vid koi se javuvaat vo životot.
Inteligencijata e kompleks od mnogu različni sposobnosti i načini na mislenje, kako: sposobnost za apstraktno mislenje; sposobnost da se razberat kompleksni idei; sposobnost za brzo i uspešno učenje i steknuvanje na znaenja; iskoristuvanje na prethodnoto iskustvoto, sposobnost za uspešno prilagoduvanje na promenite vo okolinata, što podrazbira i uspešno rešavanje na problemi.

Nekoi od sposobnostite koi ja sočinuvaat inteligencijata se:

•Prilagoduvanje na novi situacii i promena na postavenite celi
•Učenje ili profitiranje od iskustvo ili trening
•Apstraktno mislenje, so upotreba na simboli i koncepti
•Sovladuvanje na prečki so razmisluvanje
•Razbiranje na kompleksni idei

Inteligencijata e vnatrešna karakteristika na ličnosta i prvenstveno ima racionalna priroda. No, taa nikogaš ne e potpolno racionalna, na nea vlijaat emociite, mislenjeto i intuicijata.

Inteligencijata vo suština e mentalna adaptacija na novite okolnosti, so koi se sreќava ličnosta vo tekot na nejziniot život.
Osnovnata karakteristika na inteligencijata e stepenot do koj edinkata se prilagoduva na sredinata. Ovaa možnost za prilagoduvanje ja obezbeduva sposobnosta za rasuduvanje po koja se razlikuvaat inteligentnata i mentalno zaostanatata ličnost.

Inteligencijata ne e znaenje, iako čestopati se poistovetuva so nego.
Inteligencijata ne go vklučuva toa kolku si uspeal vo životot, kolku si sreќen ili koj stepen na obrazovanie si go završil.
Inteligencijata ima svoja individualna i istoriska opšto-čovečka dimenzija. Taa e edna od najistaknatite dimenzii na ličnosta. Vo denešno vreme vo golema merka vlijae na socijalniot status na poedinecot. Onoj poedinec koj vo svojata okolina e poznat i priznat kako inteligenten, poveќe napreduva od ostanatite vo site sferi na opštestveniot život.
Inteligencijata e biten del na čovečkite sposobnosti i e osnova na koristenjeto na čovečkite potencijali.
Generalno, se smeta deka rapidniot rast na inteligencijata završuva koga ličnosta ќe gi dostigne docnite tinejdžerski godini - okolu 16 godina od životot.

Prirodata na inteligencijata

Nasledstvoto ima važna uloga vo inteligencijata. Meѓutoa, genetskata komponenta e samo predispozicija, a ne nepromenliv fakt. Site nie se raѓame so predispozicija za odredeno nivo na inteligencija.
Iako potencijalot na inteligencijata e nasleden, ona što od toa ќe bide iskoristeno zavisi od nas, našeto zalaganje, volja, motivacija i od uslovite vo okolinata vo koja živeeme.
Inteligencijata e neprocenlivo bogatstvo koe Vi e podareno so raѓanjeto. Kolku od ovaa skapocenost ќe otkriete i ќe iskoristite vo tekot na Vašiot život, vo golema mera ќe zavisi od Vas.

Globalnata i emocionalnata inteligencija kako faktori za životniot uspeh na čovekot
Pogolem broj na psiholozi inteligencijata ja svaќaat kako sposobnostza mislenje i rešavanje na problemi; sposobnost za uspeh ili snaoѓanje vo novi situacii; sposobnost za uviduvanje na bitni situacii i sl. Imajki gi predvid soznanijata za razvojot i funkcioniranjeto na mozokot kako organska osnova na inteligencijata odnosno prisutnosta na vlijanieto na nasletstvoto vrz domenot na mentalnite sposobnosti kako dosta sigurno soznanie, mora da se naglasi deka ova vlijanie nemože da se izdvoi od kontekstot na sredinskite uslovi vo koi razvitok se odvival. Vo sredini so povolni kulturni stimulacii razvojot na intelektualnite se odviva mnogu pouspešno otkolku vo sredini koi se siromašni vo ovoj pogled.Ušte poveќe, nepovolnite sredinski uslovi ostavaat trajni posledici vrz razvojot na inteligencijata posebno vo detsvoto. Golem broj soznanija ukažuvaat na toa deka, so podobruvanje na opštite životni uslovi, intelektualnoto nivo na celi populacii luѓe se pokačuva vo odnos na prethodnite generacii. Spored nekoi istražuvanja globalnata inteligencija, vo sporedba so posledniot vek, e vo porast barem za 20 boda.
Što se odnesuva do razvojot na inteligencijata, t.e. mentalnite procesi koi gi uslovuvaat postiguvanjata na čovekot od nepobitna važnost se soznanijata deka kongnitivniot razvoj minuva niz nekolku kolektivno različni fazi koi nuzno sledat edna po druga i imaat svoj strukturalni i funkcionalni svojstva. Spored pogolem broj ispituvanja za brzinata na intelektualniot razvoj može da se kaže deka okolu 16 do 18 godina završuva steknuvanjeto na osnovnite intelektualni snagi zaednički za site normalni luѓe od odredeni kulturni sredini.
No, sovremenite soznanija ukažuvaat i na toa deka faktorite od neintelektualna priroda ne se dvižat dovolno brzo po istata nagorna linija, a za toa svedoči postoenjeto na poveќe proglemi vo sekojdnevnoto živeenje na čovekot,(upotrba na oružje, nasilstvo, poroci, netolerancija i sl.). Zatoa , koga govorime za naučna organizacija na čovečkata dejnost govorime za efikasno aktiviranje na intelektualnite i emocionalnite resursi na ličnosta.
Faktorot čovek e glavniot tvorečki agens vo modernizacijata na procesot na rabotata vo site podračja na materijalnoto proizvodstvo i opšestveniot razvoj. Od tuka, soznanijata za psihološkata informacija vo vrska so karakteristikite na ličnosta na čovekot (na primer sposobnosta za adekvatno ocenuvanje na situacijata, za blagovremeno donesuvanje na odluki, tolerancija na frustracii i sl.) se sostaven del na naporite za optimalen razvoj na dejnostite. Koga govorime za uspešen razvoj na deteto, a podocna i na vozrasniot čovek, treba da gi imame predvid soznanijata deka, sklopot na osobini na ličnosta kade što se isprepletuvaat vlijanijata na intelektualnite faktori imaat suštestvena uloga vrz toj razvoj, a nikako izdvoeni edni od drugi. Globalniot skor na inteligencijata (racionalnata inteligencija koja e glavno nasledno determinirana) kako i emocionalnata inteligencija (koja se razviva pod vlijanie na okolinata - roditelite, pedagozite, drugarite) imaat presudna uloga vo razvojot na uspešnosta na deteto.
Vospitno - obrazovniot sistem može bitno da vlijae na emocionalnata inteligencija i da go pomogne informiranjeto na ličnosta so visoko moralni kriteriumi koi mnogu uspešno komuniciraat so drugite luѓe, polesno se spravuvaat so sekojdnevnite sresni situacii, pouspešni se na rabotnoto mesto, polesno gi preživuvaat emocionalnite konflikti, imaat silno razviena emocionalna kontrola i sl.

Ako verbalnite i neverbalnite sposobnosti kako što se pomnenjeto, rečikot, razbiranjeto, rešavanjeto na proglemite,apstraktnoto mislenje, sposobnosta za zabeležuvanje, veštinite na obrabotka na informaciite, vizuelno - motornite sposobnosti i dr. t.e. ona što se meri so standardiziranite testovi na inteligencija se pokazateli na globalnata inteligencija izrazena so ILJ koj mnogu malku se menuva po šestata godina (koga se smeta deka završuva funkcionalniot razvitok na na nervnite tkiva) i obično kolerira so uspehot vo učenjeto, emocionalniot koeficient se definira kako eden podvid na opšestvenata inteligencija i se sostoi od sposobnost za prepoznavanje i sledenjena sopstvenite i tuѓite čustva, kako i upotreba na tie infirmacii kako vodič vo mislenjeto i postapkite.
Ne e vozmožno vo edna lišnost da se spojat soznajnite i emocionalnite veštini,a toa pak e siguren pat kon uspešnosta na šovekot vo praktičnoto živeenje.
Detstvoto i adolescencijata se kritični točki vo koi nastanuvaat osnovnite emocionalni naviki koi ќe upravuvaat so našite životi. Sovremenite soznanija od nervohirurgijata ne upatuvaat kon bitni pokazateli deka, so stimuliranje na mislovniot del od mozokot uspevame da go naučime deteto da gi kontrolira svoite emocii t.s. se razviva emocionalna kontrola so pomoš na emocionalna reedukacija. Emocionalno veštite liѓe umeat inteligentno da ja upotrebat emocijata i se vo prednost vo site domeni vo životot. I obratno luѓe so visok ILJ a niska interpersonalna vo praktičniot del od životot mošne teško se snaoѓaat. Vo uramnotežuvanjeto na razumot i čustvata učestvuvaat talamusot, amigdalniot i frontalnite delovi na korteksot so podrška ma drugi mozočni strukturi i žlezdi. Emociite se prenesuvaat i kontroliraat po pat na biohemiski materii od mozokot do ostanatite delovi na teloto. Pritoa se odviva proces na izvonredno brza komunikacija vo mozokot so pomoš na navedenite delovi od korteksot.
Ako govorime za inteligencijata od aspekt na toa vlijae na životniot uspehna čovekot bi morale da go aktuelizirame nejzinoto poširoko viduvanje odnosno da dademe akcent na emocionalnata inteligencija. Spored nekoi istražuvači za uspešnosta na individuata od bitno značenje se slednite emocionalni osobini: empatija (sočustvuvanje so drugite), izrazuvanje i seќavanje na sopstvenite čustva samosovladuvanje (samokontrola), nezavisnost, prilagodlivost, omilenost kai drugite, prijatelsko odnesuvanje, ljubeznost, počituvanje.

Preku realen optimizam i usmeruvanje na emociite vo pravec na kreativnosta se razviva silna samomotivacija na ličnosta koja go otvora patot kon lična sreќa i zadovolstvo na čovekot.