Mrežna stikala - Switch

Maturski, seminarski i diplomski radovi iz informatike.

V seminarski nalogi želim predstaviti začetke lokalnih omrežij. V nadaljevanju se bom usmeril na mrežna stikala (switch).
V začetkih so se za povezavo med računalniki uporabljali koaksialne kabli tipa arcnet (50Ω) kasneje ethernet (75Ω). Omrežja povezana s temi kabli so dosegali hitrosti do 10Mbs.V nadaljevanju so se začeli uporabljati UTP kabli. V teh sistemih so bile začetne hitrosti 10Mbs, katere so kasneje z razvojem raznih tehnologij se povečale na 100Mbs, danes pa že prihaja čedalje bolj v uporabo hitrost 1Gbs.

2. ZGODOVINA

Prva računalniška omrežja so se začela pojavljati v sedemdesetih letih z namenom povezovanja uporabnikov računalnikov zaradi izmenjave podatkov in informacij, delitve informacijskih resursov in čim boljši izkoriščenosti le teh.

Septembra leta 1969 je bilo zgrajeno prvo eksperimentalno omrežje imenovano ARPNET. Sprva sta v njem sodelovala dva velika računalnika na ameriških univerzah UCLA in Stanford Univerzity (SRI). Prva vzpostavljena komunikacija je bila 29. oktobra 1969 po telefonski liniji s pomočjo IMP vmesnika (Interface Mesage Processor) in po treh uspešno poslanih znakih » L O G « se je sistem sesul. Tega dne je nastalo prvo prostrano omrežje (WAN) obenem pa je to tudi rojstvo interneta. V naslednjih letih je sledil skokovit razvoj ARPNET omrežja in s prvotnih dveh, odjemalcev zraslo v preko 300000 odjemalcev v letu 1990.

Želja po povezovanju je rasla. Prve težnje po povezovanju so pokazala velika podjetja in univerze zaradi delitev skupnih virov in informacij med mnogimi zaposlenimi, zaradi visoke zanesljivosti, alternativnih virov, predvsem pa kar iz tega sledi, zaradi velikih prihrankov denarja. Osebni računalniki so imeli napram velikim osrednjim računalnikom (mainframe) mnogo ugodnejše razmerje med ceno in zmogljivostjo, le še povezati jih je bilo treba.

Tudi navadni uporabniki so začutili uporabnost omrežij, kot npr. dostop do oddaljenih informacij (finančne informacije, prodajni katalogi, časopis po meri, svetovni splet…), komunikacije med seboj, (elektronska pošta, telefonija, videotelefonija, videokonference, večpredstavne storitve…), ter ne nazadnje kot podlaga za interaktivno zabavo vseh mogočih vrst. Razvoj je sledil preko enostavnejših datotečnih strežnikov do modela odjemalec-strežnik in današnjih omrežij in medomrežij. Nove storitve porajajo nove potrebe in obratno.

3. OSNOVNA MERILA RAČUNALNIŠKIH OMREŽJI

S stališča uporabnikov ima omrežje smisel le, če prinese več koristi kot pa množica nepovezanih računalnikov. Zato obstajajo različni kriteriji, merila in drugi parametri. Na primer, če prenos datoteke na računalnik iz sosednje sobe preko omrežja traja dlje, kot bi datoteko prenesli s pomočjo diskete, je obstoj omrežja s tega stališča neupravičen.
Nekaj splošnih lastnosti za primerjavo med različnimi omrežji:

3.1. Odzivni čas

To je čas od trenutka, ko uporabnik ali aplikacija generira zahtevo, do trenutka, ko dobi odziv sistema oziroma odgovor na zahtevo. Odzivni čas je v računalniških omrežjih kritičen predvsem pri interaktivnih transakcijah. Želja je, da bi bil čim krajši. Odzivni čas je odvisen od števila trenutno izvajanih transakcij in prenosnih zmogljivosti omrežja, nanj pa vpliva tudi obremenjenost računalnikov, ki sodelujejo pri transakciji.

3.2. Prepustnost

Pomeni število transakcij, ki jih je sistem v določenem času sposoben uspešno opraviti.

3.3. Dostopnost

Opisuje sposobnost vhodno–izhodnih kanalov računalniškega sistema, ki uporabniku omogočajo izkoriščati posamezne računalniške vire. S tega vidika omogoča omrežje dostop do sistema večjemu številu uporabnikov, hkrati pa vsakemu uporabniku omogoča dostop do več računalniških sistemov.

3.4. Obremenljivost

Opisuje, kako se sistem prilagaja hitrim spremembam števila zahtev, ki vstopajo v sistem. Običajno je množica med seboj povezanih računalnikov, ki so namenjeni izvajanju določenih poslov, mnogo bolj obremenljiva kot en sam računalnik.

3.5. Adaptivnost

Opisuje, kako se računalniški viri prilagajajo poslom, glede na njihovo naravo. Posli imajo lahko različne prioritete. Posel z višjo prioriteto bo opravljen hitreje.

3.6. Zanesljivost

Opisuje sposobnost, da v vsakem trenutku vsakemu uporabniku nudi možnost dostopa do vsakega omrežnega računalnika. Zanesljivost izboljšamo na primer z uvedbo redundantnih povezav med računalniki.

3.7. Razpoložljivost

Je razmerje med časom dejanskega delovanja omrežja in celotnim časom, ko bi moralo delovati.

1. UVOD 3
2. ZGODOVINA 3
3. OSNOVNA MERILA RAČUNALNIŠKIH OMREŽJI 3
3.1. Odzivni čas 4
3.2. Prepustnost 4
3.3. Dostopnost 4
3.4. Obremenljivost 4
3.5. Adaptivnost 4
3.6. Zanesljivost 4
3.7. Razpoložljivost 4
3.8. Modularnost 5
3.9. Cena (glede na zmogljivost) 5
4. OŽIČENJE OMREŽIJ (UTP) 5
4.1. Načini vezave UTP kabla: 5
4.2. Izdelava UTP kabla: 6
5. Stikalo (Switch) 6
5.1. Predstavitev tehnologije 7
5.2. Primer mrežnega stikala proizvajalca LevelOne 10
5.3. Primer priključitve dveh takih stikal 10
6. ZAKLJUČEK 11