Bankarski sistem na sad - bankarstvo mak

Maturski, Seminarski , Maturalni i diplomski radovi iz ekonomije: menadzment, marketing, finansija, elektronskog poslovanja, internet tehnologija, biznis planovi, makroekonomija, mikroekonomija, preduzetnistvo, upravljanje ljudskim resursima, carine i porezi.



Bankarski sistem vo SAD

Centralnite banki vo svetot, glavno se nastanati na dva nacina o evolutiven pat, so prerasnuvawe na edna komercijalna banka, vo cetralna i koga od samiot pocetok se osnova so poseben akt. Tipicen primer za prviot nacin e nastanuvaweto na Bank of England, a za vtoriot Federalniot rezarven sistem na SAD, Vilson, go potpisal aktot za osnovawe na t.n.Federalen rezerven akt. Pred formiraweto na centralnata banka vo SAD, bankarskiot sistem bil nesreden, prosleden so mnogu bankrotsva. Taa nesredenost i konfuzija vo bakarstvoto go dostignala svojot vrv vo 1907 godina, koga i najgolemite skeptici vo SAD se ubedile od potrebata za formirawe na centralna banka.


Vo prvite godini od svoeto postoewe, Federalniot rezerven system, bil krajno decentralizirana institucija. Vo literaturata od toa vreme mozat da se sretnat avtori koi tvrdat za postoewe na 12, pomalku ili poveke, odelni centralni banki, dodeka deneska moze da se kaze deka Federalniot centralen sistem vo golema mera, e centralizirana institucija, ne zavisno sto e sostaven od 12 reionalni federalni banki. Centralizacijata se gleda vo faktot sto tie 12 banki dejstvuvaat kako edna edinstvena centralna banka. Se razbira, ovaa promena od krajno dentralizirana institucija ,kakva sto bila vo pocetokot, do dosta centrealizirana istitucija, kakva sto e denes, ne nastanala preku nodj i ne so nekoi spektakularni organizacioni prameni. Vo organizicona smisla, FED i denes se sostoi od 12 federalni rezervni banki kako i na pocetokot.Promenite poveke se gledaat vo prakticnoto funkcionirawe vo koe dvanaesete regionalni rezervni banki poleka ja gubat modjta za smetka na Odborot na guvernerite , koj dobivase vo znacewe ,za denes da stane , glaven centar na odlucuvaweto vo FED.

FEDERALEN REZERVEN SISTEM

Vsusnost Federalniot rezerven sistem se sostoi od 12 neednakvi po golemina banki. Povedje od polovinata od sretsvata se koncentrirani vo tri banki vo New York ,Chicago, San Francisko, od koi vo federalnata rezervna banka vo New York se koncentrirani ,recisi ,edna cetvrtina od site sredstva so koi raspolaga Federalniot rezerven system.Federalnata rezervna banka od New York ima odredena specificna uloga vo FED koja ja nemaat ostanatite edinaeset. Taa specificnost ne proileguva od od nejzinaata golemina, kako sto moze da se zakluci na prv pogled, tuku povedje od nejzinata mesto polozba.Imeno, taa se nao|a vo srceto na na najgolemiot Pazar na pari i vrednosni hartii vo SAD. Zaradi toa, taa e zadolzena da gi vrsi site raboti okolu kupuvaweto i prodavaweto na vrednosnite hartiiza cel FED.


Federalnite rezervni banki imaat mosne vazni funkcii:
Emitiraat knizni i kovani pari, gi povlekuvaat od promet izlitenite pari, vrsat ,,kliring,, na izdadenite cekovi, gi kontroliraat bankite vo nivoto rabotewe i davaat dozvola za nivno funkcionirawe me|u bankite.
Pokraj ovie funkcii, federalnite rezervni banki, imaat zadaca da bidat vo tesen kontakt so stopansvoto na teritorijata sto ja pokrivaat,da gi objasnuvaat merkite sto gi prezema odborot na guvernerite, no istotaka da gi proveruva efektite sto gi predizvikuvaat tie merki, a so toa inivnata opravdanost. Vo literaturata mozeme da sretneme federalna rezervna banka koj ja odreduva i ekonomskata stapka. Megutoa odobruvaweto na ekonomskata stapka mora da go odobri Odborot na guvernerot, koj moze da ja natera bankata da ja smeni ekonomskata stapka, pa otamu ne bi se ...