Odbrambeni mehanizmi

1. Voved .........................................................................................................3
2. Psihoanaliti~ki pogledi....................................................................4
3. Anksioznost.............................................................................................6
4.Mehanizmi na odbrana sporad Ana Frojd .........................................8
5. Adaptivni odbrambeni mehanizmi ..................................................10
6. Patolo{ki aspekti na odbrambenite mehanizmi.........................11




Voved


Vo tekot na site fazi od svojot razvoj, ~ovekot e soo~en so situacii vo koi negovite potrebi ne mo`at da bidat zadovoleni. Neuspehot ili spre~enosta vo realizacija na `elbite ili nagonite vo bilo koja oblast od ~ovekovoto egzstirawe predizvikuva kaj individuata vnatre{na napnatost (anksioznost ) i strav. Nevozmo`no e za podolgo vreme da se izbegnat okolnostite koi doveduvaat do frustracija i konflikt. Vo razvojot na li~nosta, od ranoto detstvo do zrelata doba, se formiraat odredeni oblici na reagirawe koi ovozmo`uvaat povtorno vospostavuvawe na ramnote`a- psihi~kata homeostaza, kako konstantna tendencija na li~nosta.
So cel da ja ubla`i taa napnatost i da go eliminira stravot, spored Ana Frojd, Jas (Ego), kako edna od komponentite na li~nosta, sozdava odbrambeni mehanizmi, so ~ija pomo{ se obiduva da gi neutralizira nagonskite impulsi koi ne mo`e da gi usoglasi so vnatre{nite standardi i nadvore{nata realnost. Spored nea, odbrambenite mehanizmi se na{ata osnovna strategija vo soo~uvaweto so nagonite i sovesta vo nas, od edna strana, i ~esto zagrozuva~i na relitetot okolu nas, od druga strana. Sami po sebe tie ne se nitu pozitivni nitu negativni. Ona {to e va`no e vo kolkava mera i koi od niv voobi~aeno gi koristime (1).
Posebno treba da se istakne deka individuata ne e svesna za sozdavaweto na vakvite mehanizmi na odbrana, tie se sozdavaat na nesvesno nivo na psihi~kiot `ivot, zna~i se produkt na nesvesnoto .
Psihodinamikata na odbrambenite mehanizmi e fundamentalno otkritie na psihoanalizata. Tie ni ovozmo`uvaat da izlezeme na kraj so se ona vo nas {to go smetame za neprifatlivo, neudobno, stresogeno; se ona so koe{to se soo~uvame i pritoa ni predizvikuva napnatost, neprijatnost, zagrozenost. So pomos na odbrambenite mehanizmi ja so~uvuvame sopstvenata sigurnost, udobnost, preku izbegnuvawe na direktna konfrontacija, konflikt i borba. Bez poznavawe i sposobnost za prepoznavawe na odbrambenite mehanizmi te{ko e vospostavuvawe na realen i kriti~ki odnos sprema sebe i drugite luge (2).

Kako prv psihoterapevt, po~nuvajki pred okolu 100 godini, Frojd tretiral mnogu pacienti so stravovi i anksiozni reakcii. Se pra{uval kako ovie emocii da se objasnat. Negovoto objasnuvawe zapo~nuva so novoroden~e, vodeno od sopstvenoto id (toa), vo zadovoluvaweto na svoite potrebi (za hrana, urinirawe, defekacija, udobnost, vnimanie i qubov, dopirawe i setilna stimulacija). Ako ovie potrebi ne bidat zadovoleni deteto iskustvuva anksioznost (blaga forma na prviot stres - traumata na ra|aweto). Za olesnuvawe na anksioznosta, del od id se razviva vo vtor del od detskata li~nost, misle~ki, razumen, percepira~ki, samokontrolira~ki del, nare~en ego (jas). Egoto razviva brojni na~ini za spravuvawe, presretnuvawe na potrebite, za pre`ivuvawe. Kaj vozrasnite isto taka, egoto se spravuva so nevroti~nata anksioznost preku upotrebata na odbrambeni mehanizmi i preku razvivawe na stravovi i fobii (substitucii na vistinskata zagri`enost), psihosomatski naru{uvawa, kompulzii i opsesii.
Otkrivaweto kako se spravuvame so nevroti~nata anksioznost pretstavuva samo del od zada~ata na Frojd. Nabquduvajki go odnesuvaweto na decata vo Viktorijanskata era, ja razvil teorijata za Edipoviot i Elektra kompleksot, idei pozajmeni od starogr~kata literatura. Nadminuvawe na ovaa sostojba se slu~uva preki procesot na identifikacija so roditelot od istiot pol.
Del od ovoj proces na identifikacija pretstavuva internalizacijata na vrednosti, razvoj na sovest, koja Frojd ja narekuva superego. Superegoto, delot od li~nosta koj ne pravi dobri i obzirni kon drugite, poteknuva od interakciite koi mnogu lu|e gi smetaat za nastrani : Edipoviot ili Elektra kompleksot.
Na ovoj na~in, spored Frojd, divoto `ivotno vo nas e skroteno od strana na egoto i superegoto. Na vakov na~in lu|eto stanuvaat civilizirani. No, preku toa skrotuvawe, preku odbrambenite mehanizmi, ~ovekot e izma~uvan. Superegoto ima barawa koi se vo totalen kontrast so id; id generira vina i sram koga na{eto odnesuvawe e nemoralno, duri i koga imame neprifatlivi nagoni ili ~uvstva i mo`ebi duri i koga imame nesvesni potrebi. Frojd ova go narekuva moralna anksioznost. Mnogu ~esto na{ata depresija ili na{ata niska samodoverba poteknuva tokmu od ovoj izvor.
Kako rezultat na negovot nabquduvawe, Frojd go percepira umot kako kompleksen zbir na dinami~ni sili vo postojana borba za prevzemawe na kontrolata vrz `ivotot na individuata. Postojat tri glavni delovi na na{ata li~nost. Prvo, id, koj go opfa}a fizi~kiot ili seksualen instinkt, qubovta i smrtta ili destruktivniot instinkt. Vtoro, egoto koe se razviva od id. Preku razumot i kontaktot so nadvore{niot svet, egoto se obiduva da gi zadovoli potrebite na id kolku {to e mo`no, bez da go zagrozi izvorot na qubov. Se razbira, egoto mora da prikrie mnogu od svoite nameri t.e. tie mora da bidat ostvareni vo tajnost ili nesvesno vo prikriena forma. Ova osobeno va`i po pettata ili {esttata godina od `ivotot, zaradi razvivaweto na tretata sila- superegoto. Superegoto go pretstavuva nau~eniot ( vo procesot na rastewe, vospituvawe i socijalizacija) i internaliziran zbir na vrednosti i etika, koj na individuata i go dava ~uvstvoto za pravilno i pogre{no odnesuvawe, mislewe i ~uvstvuvawe.
Vo Frojdoviot topogravski model na umot, egoto e onoj aspekt na li~nosta koj se spravuva so realnosta. Vo istovreme, egoto mora da se spravi so konfliktnite barawa na id i superegoto. Id bara zadovoluvawe na site barawa i potebi, dodeka superegoto se obiduva da go natera egoto da se odesuva na idealisti~en i moralen na~in. Id imulsite se temelat na principot na zadovolstvo: neodlo`no zadovoluvawe na `elbite i potrebite na individuata. Sigmund Frojd veruval deka id gi pretstavuva na{ite instinktivni impulsi: seksualni impulsi i agresivnost. Seksualniot nagon e na{iot nagon za `ivot, za uspeh i razvoj. Adresivnosta go pretstavuva na{iot nagon za li~na bezbednost i za{tita. Ovie dva nagoni pretstavuvaat aktiven motivacionen faktor (4).
Na nivo na ego-to se dovivaat dva procesi. Ednite se nesvesnite, primarni procesi, kade mislite ne se organizirani na koherenten na~in, kontradikciite ne se vo konflikt ili ednostavno ne se percepiraat na takov na~in. Nema logi~nost, nitu vremenska linija. Strasta e va`en motiv vo ovoj proces.
Drugite se svesnite, sekundarni procesi, so postaveni strogi granici, vo koi mislite mora da bidat organizirani vo koherenten na~in. Kognicijata ovde igra golema uloga (3).