Dogovor za prodazba

Nova tema  Odgovori 
Podelite temu sa drugarima: ZARADITE PRODAJOM SVOJIH RADOVA
 
Ocena teme:
  • 0 Glasova - 0 Prosečno
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Autor Poruka
katerina stojceska Nije na vezi
Junior Member
**

Poruka: 1
Pridružen: Sep 2009
Poruka: #1
Dogovor za prodazba
SEMINARSKA RABOTA

Po predmetot: DELOVNO PRAVO

Tema: DOGOVOR ZA PRODAŽBA


KRATKA SODRŽINA


1.Voved...........................................................................................................4
2.Poim na dogovorot i karakteristiki na dogovorot................................5
3.Osnovni karakteristiki ..........................................................................6
4.Dopolnitelni karakteristiki.................................................................7
5.Značewe i strani na dogovorot ................................................................8
6.Predmet na dogovorot ...............................................................................9
7.Cenata – aktuelen element na dogovorot za pradažba ........................10
8.Vreme na sklučuvawe na dogovorot .........................................................11
9.Prava i obvrski na dogovornite strani..................................................12
10.Primer na Dogovor za prodažba ............................................................13
11.Zaklučok ..................................................................................................23
12.Koristena literatura ............................................................................24







DOGOVOR ZA PRODAŽBA

VOVED


Dogovorot za prodažba vo ramkite na meĐunarodnata i nacionalnata trgovija pretstavuva suŠtinski ekonomsko-praven institut koj direktno vlije vrz razvojot na stopanskite dejnosti.
Dogovorot za prodažba kako eden od najvažnite dogovori bez koj nemože da se vrŠi nitu proizvodstvoto, nitu prometot, soodvetno mesto najde i vo Ednobrazniot zakon za prodažba na telesni dvižni predmeti na podračjeto na Evropa i vo Zakonot za obligacioni odnosi na podračjeto na Republika Makedonija, zatoa Što i makedonskata država prifati pazarno stopanisuvawe. ImajĆi go seto ova predvid naŠiot zakonodavec ovoj dogovor go stavi na prvo mesto meĐu imenuvanite dogovori i mu posveti relativno golem broj odredbi, ne smetajĆi gi vo niv odredbite Što se zaednički za site dogovori, pa kako takvi naoĐaat primena i vo ovoj dogovor.
Toj pretstavuva osnoven praven institut so čija pomoŠ se vrŠi razmena na stoki so pari i obratno. Soglasno na toa, prodavačot se zadolžuva da go predade predmetot na kupuvačot i originerno ili derivativno da go prenese pravoto na sopstvenost, a kupuvačot se zadolžuva za toa da mu plati opredelena cena, izrazena vo pari. Parite primeni vo vid na cena, faktički pretstavuvaat ekvivalent za predmetot Što mu e predaden na kupuvačot, odnosno za pravoto koe go steknuva so ovoj dogovor .



POIM NA DOGOVOROT


Dogovorot za prodažba kako osnoven praven institut i instrument vo pravniot promet vo Zakonot za obligacionite odnosi e reguliran vo vtoriot del, kako prv od triesetinata dogovori Što se regulirani vo nego, bidejĆi toa go nalafa negovata važnost i uloga vo stokoviot promet. Dogovorot za prodažba e eden od najstarite dogovori od koj i vrz osnova na koj se razvile nekoi srodni dogovori, kako i nekoi opŠti pravila i principi na dogovornite odnosi.
Vo Zakonot za obligacioni odnosi se sreĆava slednava definicija za dogovorot za prodažba: "So dogovorot za prodažba prodavačot se obvrzuva predmetot Što go prodava da mu go predade na kupuvačot, taka Što kupuvačot da stekne pravo na sopstvenost, a kupuvačot se obvrzuva da mu ja plati na prodavačot cenata. Prodavačotna nekoe pravo se obvrzuva na kupuvačot da mu go pribavi prodadenoto pravo, a koga vrŠeweto na toa pravo bara držewe na predmetot i da mu go predade predmeto. "



KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT



So celosna analiza na sodržinata na dogovorot za prodažba može da se dojde do zaklužok deka kaj ovoj praven institut postojat dva vida karakteristiki: osnovni i dopolnitelni. Osnovnite karakteristiki se prisutni vo site vidovi dogovori vo ramkite na stokoviot promet, a dopolnitelnite se javuvaat samo vo opredeleni vidovi dogovorot.
OSNOVNI KARAKTERISTIKI


Vo sovremenoto trgovsko rabotewe, dogovorot za prodažba e neformalen dogovor. Toa znači deka za negovoto sklučuvawe e potrebna samo prosta i obična soglasnost za bitnite elementi na dogovorot. Kupoprodažbata, vsuŠnost se sklučuva solo consensu bez ispolnuvawe na imperativno baranata forma, kako preduslov za nastanuvawe na dogovorot.
-Dgovorot za prodažba e dvostran tovaren dogovor. Prodažbata e dvostrano tovaren dogovor, zaŠto se sozdava kako izraz na soglasnosta na voljite, zaemnite prava i obvrski. Prodavačot e dolžen da gi predade predmetite na kupuvačot, taka Što kupuvačot treba da go stekne pravoto na sopstvenost, Što vo sebe zadolžitelno treba da go sodrži pravoto na upotreba, koristewe i raspolagawe. Od druga strana, kupuvačot e dolžen da ja plati dogovorenata cena i da go primi kupeniot predmet onaka kako Što e dogovoreno so prodavačot vo konkretniot dogovor za prodažba.
-Dgovorot za prodažba e komutativen dogovor, zoŠto vo momentot na negovoto sklučuvawe e poznata visinata i zaemniot odnos na prestacijata, taka Što točno se znae koj Što prima i koj Što dolži, a se razbira vo soglasnost so dogovornite prava i obvrski.
-Dgovorot za prodažba spaĐa vo grupata ednostavni, a ne meŠoviti dogovori, zaŠto negovata sodržina se sostoi samo od elementi koiŠto za nego se karakteristični. Vo nego nemožat da postojat i da bidat vnesuvani i nekoi drugi elementi od nekoj drug dogovor. MeĐutoa, elementite na dogovorot za prodažba možat da vleguvaat vo nekoi drugi dogovori. Dali Će se dade prednost na elementite od dogovorot za prodažba ili na elementite od nekoj drug dogovor zavisi od prifaĆaweto na nekoja od mnogute teorii za meŠovitite dogovori .


DOPOLNITELNI KARAKTERISTIKI


Kako dopolnitelni karakteristiki vo dogovorot za prodažba se sreĆavaat :
-Dogovorot za prodažba e sinalagmatičen dogovor, bidejĆi dvete dogovorni strani imaat opredeleni obvrski edna sprema druga. Toa znači deka vo ovoj dogovor i kupuvačot i prodavačot se javuvaat i kako doveriteli i kako dolžnici.

-Dogovorot za prodažba, vo izvesna smisla, može da se javi i kako aleatoren, dokolku predmet na dogovorot e kupuvawe so nadež (emtio spei). Mnogu često kako predmet na prodažba možat da bidat i očekuvani predmeti: odnosno takvi Što vo momentot na sklučuvawe na dogovorot ne postojat, a za koiŠto voopŠto ne e sigurno dali Će postojat vo idnina (prodažba na idnata žetva, prodažba na uloven diveč itn.)

-Dogovorot za prodažba e ekvivalenten dogovor, bidejĆi prestaciite na stranite treba da bidat so približno ednakva vrednost. Vo vrska so toa, vo skoro site državi e poznat institutot laesio enormis kako i možnost za poniŠtuvawe na dogovorot zaradi zelenaŠki karakter.

Treba da se naglasi deka nesrazmernosta vo cenata apriori ne ja pravi prodažbata bez pravno dejstvo, bidejĆi taa Će moži da proizvede i pravno dejstvo, dokolku kupuvačot ja isplati cenata do polnta vrednost na predmetot. Znači postoela samo možnost prodavačot da bara poniŠtuvawe na prodažbata. No dokolku toj toa ne go baaral, a postela nesrazmernost na cenata vo odnos na vrednosta na predmetot, prodažbata bi bila validna. Znači, laesio enormis ne može da se poistoveti so nedostatokot napecunia numerata, bidejĆi ovoj nedostatok prodažbata ja pravi pravno nevažna.


ZNAČEWE NA DOGOVOROT


Dogovorot za prodažba na stoki e centralen i najvažen dogovor vo vnatreŠniot i meĐunarodniot stokoven promet. Toj e osnoven dogovor vo trgovijata bez koj taa nemože da se realizira. Istovremeno, dogovorot za prodažba e vo vrska so site ostanati dejnosti vo stokovniot promet, Što uŠte poveĆe ja zgolemuva negovata vrednost i značajnost. Toj e osnoven praven institut Što gi regulira neposrednite pravni odnosi meĐu najčestite subjekti vo vnatreŠniot i meĐunarodniot praven promet, odnosno meĐu prodavačot i kupuvačot.

BITNI ELEMENTI NA DOGOVOROT

STRANI NA DOGOVOROT


Stranite vo dogovorot za prodažba, kako vo vnatreŠnata trgovija taka i vo meĐunarodnata razmena na stoki i uslugi, pokraj predmetot i cenata, se biten element vo dogovorot za prodažba. Pritoa vo vnatreŠniot promet, kako strani vo dogovorot za prodažba možat da se javat kako fizički lica, taka i pravni lica predvideni so Zakonot za trgovski druŠtva, a toa se trgovecot poedinec i raznite vidovi na trgovski druŠtva, kako i državata preku svoite organi i tela.
Vo meĐunarodnata tgovija, pokraj veĆe navedenite, kako strani vo dogovorot za prodažba možata da se javat i državata, meĐnarodnata zaednica i meĆunarodnite organizacii.

PREDMET NA DOGOVOROT


Za da postoi dogovor za prodažba obligatorno treba da go sodrži predmetot na prodavawe i kupuvawe. Predmetot e zadolžitelen element na sekoja prodažba.
Predmet na dogovorot za prodažba možat da bidat stvari i prava. Od stvarite najčesto predmet na dogovorot, se podvižnite telesni stvrai, no možat da bidat i nedvižnini.
Za da vlezat vo promet predmetite treba da ispolnuvaat opredeleni uslovi, predvideni, glavno, so zakonodavstvata na državite od Evropa, vklučuvajĆi go i naŠeto zakonodavstvo, odnosno tie treba da gi ispolnuvaat opŠtite opredeleni uslovi, kako Što se:
-možen peredmet - Za da bide polnovažen koj bilo dogovor, a pred se dogovorot za prodažba potrebno e predmetot da bide možen. Možnosta može da se sfati na dva načina i toa kako materijalna i pravna možnost. Koga stanuva zbor za materijalna možnost, spored opŠto prifatenoto stojaliŠte, se zemaat predvid samo objektivno možnite predmeti koiŠto moža da se izvrŠuvaat vo ramkite na dogovorot za prodažba. Za pravna nemožnost na predmetot se smeta onaa koga vo dogovorot se predviduva i dogovara predmet Što vo momentot na negovoto sklučuvawe i izvrŠuvawe e nadvor od prometot (droga, nedozvoleno oružje i dr.).
-dopuŠtenost na predmetot - Predmetot na dogovorot mora da bide dopuŠten. Dogovorot može da tretira sekoj predmet, dokolku toj ne e zabranet so propisi od imperativen karakter ili ne e protiven na javniot poredok ili moral.
- idni predmeti - Dogovorot za prodažba može da se odnesuva i na idni predmeti. Kako idni predmeti se smetaat onie koi Što vo momentot na sklučuvawe na dogovorot ne postoele, a koi vo naredniot period Će postojat.
-prodažba na tuĐi predmeti - SuŠtinata na dogovorot za prodažba ukažuva na osnovnata obvrska na prodavačot da prodava predmeti koi Što se vo negova sopstvenost, odnosno koi Što toj gi proizvel, prethodno gi kupil ili nabavil.


CENATA - AKTUELEN ELEMENT NA DOGOVOROT ZA PRODAŽBA


Cenata se opredeluva na dva načini, i toa: direktno ili indirektno

Direkten način na utvrduvawe na cenata postoi togaŠ koga vo dogovorot konkretno i decidno se naveduva dogovoreniot iznos vo domaŠna ili stranska valuta za opredeleni edinici i za celoto količestvo stoka, Što e predmet na kupoprodažbata. Praktikata pokažuva deka dogovorite za prodažba vo koi Što cenata na predmetot e opredelena direktno ili konkretno, mnogu retko se predmet na sporovi pomeĐu strankite.

Indirekten način utvrduvawe na cenata postoi koga Će se utvrdi deka Će važi cenata Što Će ja opredeli nekoja institucija ili se dogovara deka Će važi cenata Što, vo opredelen moment Će bide postignata na opredelen specijaliziran pazar i slično. BidejĆi sekoj specijaliziran pazar vo Evropa zadolžitelno dva pati vo tekot na denot, izdava bilten za visinata na cenite postignati vo tekot na nekoe opredeleno vreme od denot, stranite vo dogovorot na lesen način možat da ja utvrdat cenata, pa vo praktikata ne se sozdavaat problemi .

VREME NA SKLUČUVAWE NA DOGOVOROT


PraŠaweto za momentot na sklučuvawe na dogovorot ne se postavuva koga ponuduvačot i ponudeniot se naoĐaat na isto mesto i vo ist moment ja izjavuvaat svojata volja. Vo toj slučaj ponudeniot e dolžen vednaŠ da odgovori na ponudata ili po istekot na rokot za prifaĆawe, dokolku takov e opredelen, taka Što dogovorot e sklučen vo momentot koga ponuduvačot Će ja primi izjavata od ponudeniot deka ja prifaĆa ponudata.
Momentot na sklučuvawe na dogovorot e bitno da se opredeli, bidejĆi od toj moment dogovorot započnuva da proizveduva pravno dejstvo; spored momentot na sklučuvawe na dogovorot se ceni i sposobnosta na dogovornite strani za dogovarawe: od momentot na sklučuvawe na dogovorot započnuvaat da tečat rokovite Što so dogovorot ili so zakon se opredeleni: momentot na sklučuvawe na dogovorot e biten i vo slučaj na propaĐawe na predmetot na dogovorot, dokolku toj e individualno opredelen i nezamenliv predmet: vo slučaj izmena na zakonite, pravilo e vrz dogovorot da se primenuvaat zakonite Što bile na sila vo momentot na sklučuvawe na dogovorot: vo slučaj na stečaj na nekoja od dogovornite strani, potrebno e da se utvrdi dali stečajniot dolžnik sklučil dogovor pred ili po otvoraweto na stečajnata postapka, zaŠto od toa zavisi sudbinata na dogovorot itn.




PRAVA I OBVRSKI NA DOGOVORNITE STRANI


So sklučuvawe na dogovorot za prodažba za dogovornite strani nastanuvaat opredeleni prava i obvrski so ogled nba toa Što ovoj dogovor e dvostrano obvrzuvački. Pravata i obvrskite na dogovornite strani se korelativni, odnosno na obvrskite od prodavačot mu odgovaraat pravata od kupuvačot, i obratno. Ottuka kako osnovni obvrski na prodavačot se:predavaweto ili isporakata na stokata, primaweto na cenata i obvrskata za materijalnite i pravnite svojstva na stokata. Osnovnite obvrski na kupuvačot se: isplata na cenata i primaweto na stokata.
















Primer za Dogovor za prodažba

Društvo za trgovija i uslugi REGION
FRIKOM BELGRAD DOEL Skopje REFERENT
ŠIFRA NA KUPUVAČOT

DOGOVOR ZA PRODAŽBA br.
Sklučen na den , vo , pomeđu:
1. Društvoto za trgovija i uslugi FRIKOM BELGRAD DOEL Skopje, Skopje-Karpoš, ul."Nikola Tesla" br.11(vo natamošniot tekst: Frikom)
Tel.: , faks . centrala , faks
i
2. "AGROMARKETING" DOEL
ul. "Bitolska" bb Prilep (vo natamošniot tekst: kupuvač)

Ime na sopstvenikot
Adresa
EMBG na sopstvenikot
Tekovna smetka na kupuvačot
Kaj bankata
Matičen broj na kupuvačot
Šifra na dejnosta
DIB
Opština
Telefon na kupuvačot
PREDMET NA DOGOVOROT
Člen 1
1.1. Premet na ovoj dogovor e prodažba na stoki od proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman na Frikom.

CENA I NAČIN NA PLAĆAWE
Člen 2
2.1. Frikom e dolžen da isporača smrznati stoki od proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman vo količina i pod uslovi utvrdeni vo točka 2 na ovoj člen.
2.2. Pomeđu Frikom i kupuvačot se utvrduva rabat vrzneto prodažnata cena:
Grupa na proizvodi Količina vo lit/kg Rabat
1.Sladoled-impulsen 18%
2.Sladoled.semejno pakuvawe 16%
3.Sladoled-ugostit.pakuvawe 16%
4.Smrznato testo
(maloprodažno pakuvawe) 16%
5.Smrznato ovošje i zelenčuk
(maloprodažno pakuvawe) 16%
6.Smrznati proizvodi od meso 16%
7.Smrznata riba
(maloprodažno pakuvawe) 16%
8.Smrznato testo(rinfuz) 16%
9.Smrznato ovošje i zelenčuk
(rinfuz) 16%
10.Smrznata riba(rinfuz) 16%
2.3.Cenata na smrznatite stoki od točka 2 na ovoj člen se utvrduva sprema prodažniot cenovnik na Frikom, i Kupuvačot na Frikom od proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman da ja prodava isklučivo spored toj cenovnik, koj e sostaven del na ovaj dogovor. Točkata 3 od ovaj člen e biten element na Dogovorot.
2.4.Frikom e dolžen za promenata na cenata navremeno da go izvesti Kupuvačot.
2.5.Kupuvačot e dolžen isporačanite stoki da mu gi plati na Frikom vo rok od 20 dena od denot na isporakata-na tekovnata smetka koja e označena na fakturata što Frikom mu ja dostavuva na Kupuvačot.
2.6.Kupuvačot će go izvrši plaćaweto na sledniot način:
a) odnapred ili pri priemot na stokata;
b) so nalog za prenos vo dogovoreniot rok(norman);
v) na drug način predviden so zakon.
2.7.Ako Kupuvačot ne gi plati isporačanite stoki vo dogovoreniot rok, dolžen e na Frikom da mu plati zatezna kamata vo soglasnost so zakonot.
2.8.Frikom vrši sekojdnevno fakturirawe vrz osnova na zaklučnica-dogovor za isporakata.

POSEBNI OBVRSKI
Člen 3
3.1.






OBEZBEDUVAWE NA PLAĆAWETO
Člen 4
4.1.Kako sredstvo za obezbeduvawe na plaćaweto na isporačanite stoki i deka će gi ispolni obvrskite prezemeni so ovaj dogovor, kupuvačot e dolžen da mu dostavi na Frikom:
a) garancija od delovna banka, so klauzulata "bez prigovor";
b) blanko menici so seriski broj , koi sodržat potpišana klauzula "bez protest", so ovlastuvawe od kupuvačot so koe go ovlastuva Frikom da može da inicira naplata od ova ovlastuvawe;
v) konstituirawe na spogodbena hipoteka;
g) paričen depozit vo visočina na vrednosta na prosečniot mesečen promet na stoki od proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman na Frikom i na pazarnata vrednost na razladniot ured vo iznos od .
d) .
4.2. Sredstvoto za obezbeduvawe od točka 1 na ovoj člen Frikom može da go realizira bez sudska odluka.
4.3. Vo slučaj na realizacija na sredstvoto za obezbeduvawe, Kupuvačot e dolžen za narednata isporaka da dostavi nov instrument za obezbeduvawe od točka 1 na ovoj člen.
4.4. Pokraj sredstvoto za obezbeduvawe od točka 1 na ovoj člen, Kupuvačot e dolžen da dostavi i rešenie za registracijata i depo karton so potpisi na lica ovlasteni za zastapuvawe.
4.5. Kupuvačot e dolžen vo rok od 2 dena da go izvesti Frikom za site promeni koi možat da vlijaat vrz ispolnuvaweto na obvrskite prezemeni so ovoj dogovor, a osobeno za promena na sedišteto i adresata na firmata ili na trgovskiot dućan, kako i za site drugi statusni promeni, promena na odgovornoto lice, promena na tekovnata smetka i delovnata banka, za pokrenuvawe na predstečajna postapka i otvorawe na stečaj, likvidacija, nastapuvawe na insolventnost.
4.6. Ako Kupuvačot ne postapi vo soglasnost so točka 5 na ovoj člen, dolžen e na Frikom da mu ja nadomesti štetata, a Frikom može da go raskine dogovorot na šteta na Kupuvačot i da go realizira obezbeduvaweto na plaćaweto bez sudska odluka.

OBVRSKI NA FRIKOM
Člen 5
5.1. Frikom e dolžen da mu ja isporačuva stokata na Kupuvačot f-ko maloprodažni objekti na Kupuvačot, vrz osnova na navremeno trebuvawe, zavisno od količinata na stokata na lagerot.
5.2. Od denot na izvršuvaweto na isporakata, odnosno na izvršeniot priem na stokata počnuvaat da tečat rokovite utvrdeni so ovoj dogovor.
5.3. Isporakata na stoki se vrši so kamioni-ladilnici na maloprodažnite mesta na Kupuvačot(prodavnica, vitrina, ladilnik, konzervator).
5.4. Frikom redovno će go izvestuva Kupuvačot za svoite zabeležuvawe do koi će dojde pri snimaweto na pazarot, na snabdenosta, cenite i dr., se so cel za unapreduvawe i intenzivirawe na prodažbata, a vo tekot na sezonata će prezema intenzivna marketinška kampawa.

OBVRSKI NA KUPUVAČOT
Člen 6
6.1. Kupuvačot e dolžen paričnite stoki da gi prevzeme vo celost.
6.2. Rizikot za slučaj na propađawe, oštetuvawe, otuđuvawe ili stopluvwe na smrznatite stoki preminuva na Kupuvačot vo momentot na prevzemaweto.
6.3. Dogovornite strani soglasno ja isklučuvaat možnosta Kupuvačot da izvrši povrat na ošteteni, stopleni stoki ili stoki so izminat rok na traewe. Po isklučok, ako pri raspakuvaweto na transportnata ambalaža se utvrdi deka MP pakuvawe imaat fabrička greška, povratot na stokite će se izvrši ako greškata e utvrdena so zapisnik na ovlastenoto lice na Frikom i pretstavnikot na Kupuvačot.
6.4. Kupuvačot e dolžen eventualniot povrat na stoki, po utvrdenata procedura, so prethodna pismena soglasnost od lice što će go ovlasti direktorot, da go vrši isklučivo ako se tie propisno zapakuvani i složeni po vidot, datumot i asortimanot, pri što vo edna kutija može da bide zapakuvana samo eden vid stoka.
6.5. Ako Kupuvačot na gi počituva i neuredno gi izvršuva so ovoj dogovor prezemenite obvrski, dolžen e na Frikom da mu ja nadomesti štetata i izgubenata dobivka.

UTVRDUVAWE NA KOLIČINITE I KVALITETOT
Člen 7
7.1. Utvrduvaweto na količinata i kvalitetot se vrši bez odlagawe vo mestoto na isporakata i pri zadolžitelno prisustvo na vozačot ili drugo ovlasteno lice na Frikom.
7.2. Smrznatata stoka se isporačuva vo originalna opakovka, a utvrduvaweto na kvalitetot se ograničuva na utvrduvawe na ispravnosta na opakovkata.
7.3. Po izvršeniot priem, po količistvo i kvalitet, dopolnitelni reklamacii ne se prifaćaat i ne važat, osven vo slučaj na skrieni nedostatoci koi pismeno se konstatiraat i dostavuvaat najdocna vo rok od 8 dena od denot na prezemaweto na stokata.
7.4. Kupuvačot e dolžen pismeno da go izvesti Frikom za količestvoto na stokite na koi im istekuva rokot na traewe, i toa najdocna 45 dena pred istekot, osven za stokata čijšto rok na traewe e do 3 meseci. Vo ovoj slučaj Frikom i Kupuvačot spogodbeno će gi utvrdat uslovite na prodažbata na tie stoki, a za stokite što ne će se prodadat na ovoj način, Kupuvačot će izvrši povrat na preostanatite količestva stoki vo soglasnost so člen 6 točka 4.


PRIVREMENO KORISTEWE NA RAZLADNI UREDI
Člen 8
8.1. Vo zavisnost od delovniot interes i ispolnuvaweto na kriteriumite, Frikom može da mu ja dade na Kupuvačot na privremeno koristewe svoe osnovno sredstvo-razladen ured, vitrina,konzervator.
8.2. Razladeniot ured daden privremeno koristewe e od marka
tip , inventarski broj . Dokolku Frikom dogovori koristewe na pogolem broj razladni uredi, će se izgotvi specifikacija so podatoci, koja e sostaven del na ovoj dogovor.
8.3. Kupuvačot e dolžen, pred prezemaweto na razladniot ured, da dostavi točna lokacija na koja će go postavi uredot. Liceto što će go ovlasto Frikom, pred predavaweto na uredot, će izvrši pregled i će utvrdi dali lokacijata odgovara i dali gi ispolnuva Frikomovite kriteriumi za prodažba na stoki na toa mesto.
8.4. Za predavaweto na uredot se sostavuva zapisnik i mu se izdava revers na kupuvačot. Kupuvačot e dolžen vo razladniot ured-konzervator da prodava stoka isklučivo od proizvodstveniot i dopolnitelniot asortiman na Frikom.
8.5. Točkata 4 e biten element na ovoj dogovor.
8.6. Kupuvačot e dolžen za postavuvawe na uredot vo svojot prodažen objekt ili nadvor od objektot da gi obezbedi site propišani uslovi i potrebni dozvoli od nadležnite organi, i pri priemot na uredot da im gi prezentira na ovlastenite pretstavnici na Frikom. Dokolku pred nadležnite organi bide pokrenata kakva i da bilo postapka poradi nepropisno postaven ured, celokupnata odgovornost za kršeweto na propisite pađa na tovar na kupuvačot.
8.7. Frikom će mu ja dade na Kupuvačot seta potrebna pomo
š za pribavuvawe na dozvoli od točka 6 na ovoj člen od nadležnite državni organi.
8.8. Trošocite za servisirawe na uredot gi snosi Frikom.
8.9. Kupuvačot e dolžen uredot da go koristi:
• vo soglasnost so tehničkoto upatstvo za uptreba i koristewe na uredot;
• so vnimanie na dobra stopanstvenik;
• taka što na uredot nema da postavuva nikakvi predmeti, zalepuva etiketi i reklami, osven etiketi i reklama što će gi opredeli Frikom;
• taka što će se griži za pravilnata rabota na uredot i će gi prezeme site merki za da se spreči nastanuvawe na šteta kaj uredot;
• taka što vo sekoe vreme će im ovozmoži na pretstavnici na Frikom kontrola nad pravilnoto koristewe na uredot.
8.10. Vo slučaj na neskrien defekt kaj razladniot ured, Kupuvačot e dolžen bez odlagawe, a najdocna vo rok od 12 časa od nastanuvaweto na defektot, da go izvesti ovlastenoto lice na telefon i servisot čijšto telefon e .
8.11. Ako Kupuvačot ne postapi vo soglasnost so točka 10 na ovoj člen, odgovornosta za stoplenata i oštetena stoka pađa na tovar na Kupuvačot.
8.12. Vo slučaj na defekt kaj uredot, Kupuvačot se obvrzuva stokata od uredot da ja prepakuva, odnosno skladira vo nekojh drug ured na -18 °S, do doađaweto na serviserot.
8.13. Dokolku Kupuvačot ne postapi vo soglasnost so točka 12 od ovoj člen, odgovornosta za oštetenata i stoplena stoka pađa na tovar na Kupuvačot.
8.14. Kupuvačot ne može bez prethodna pismena soglasnost od Frikom da ja menuva lokacijata na uredot.
8.15. Kupuvačot se soglasuva Frikom da može, poradi neispolnuvawe na dogovornite obvrski, vo sekoj moment da gi prezeme razladnite uredi, bez dadeno obrazloženie. Kupuvačot e dolžen da mu ovozmoži na Frikom prezemawe na uredite vo rok od 3 dena i uredite da gi predade vo sostojba vo kakva gi primil.
8.16. Ako Kupuvačot ne postapi vo soglasnost so točka 15 na ovoj člen, dolžen e da mu ja nadomesti štetata i zagubenata dobivka na Frikom. Vo ovoj slučaj Frikom može, bez sudska odluka da go realizira sredstvoto za obezbeduvawe od člen 3 na ovoj dogovor, so zaemnata pazarna vrednost na uredot.
8.17. Stopluvaweto i uništuvaweto na stokata nastanato kako posledica od snemuvawe na električna energija , pađa na tovar na Kupuvačot.
8.18. Rizikot za slučaj na propađawe ottuđuvawe ili oštetuvawe na uredot preminuva vrz Kupuvačot po predavaweto na uredot.
8.19. Kako sredstvo za obezbeduvawe za prezemenite uredi na Frikom, Kupuvačot e dolžen da dostavi

NADOMESTUVAWE NA ŠTETA
Člen 9
9.1. Ako vo tekot na važeweto na ovoj dogovor da stane, po vina na Kupuvačot, kakva i da bilo šteta koj uredot, Kupuvačot e soglasen da mu ja nadomesti na Frikom nastanatata šteta so isplata na paričen iznos vo visočina na pazarnata vrednost na uredot.
9.2. Za site obvrski što proizleguvaat od ovoj dogovor, osnovačot i direktorot na Kupuvačot se soglasni da odgovaraat lično so celokupniot svoj podvižen i nepodvižen imot, koe nešto go potvrduvaat so potpišuvaweto na ovoj dogovor i so toa go steknuvaat svojstvoto na garant-plaćač.

ZAVRŠNI ODREDBI
Člen 10
10.1. Za se što ne e predvideno so ovoj dogovor, će se primenuvaat odredbite na važečkite zakoni.
10.2. Dogovorot vleguva vo sila so denot na potpišuvaweto od strana na dogovornite strani i važi do otpovikot.
10.3. Frikom zadržuva pravo na ednostran raskin na dogovorot so otkazen rok od 3 dena dokolku Kupuvačot ne gi izvršuva ili neuredno gi izvršuva obvrskite prezemeni so ovoj dogovor.
10.4. Otkazniot rok na ovoj dogovor e 3 dena .
10.5. Vo slučaj na eventualen spor dogovornite strani će nastojuvaat da go rešat spogodbeno, a dokolku toa ne e možno, nadležen e sudot vo Skopje.
10.6. Ovoj dogovor e izgotven vo 3 (tri) identični primeroka, od koi Frikom zadržuva 2 (dva), a Kupuvačot 1(eden) primerok.



"FRIKOM" ZA KUPUVAČOT















ZAKLUČOK

Spored ovoj dogovor za prodažba možeme da zaklučime deka "prodažbata" e objasneta kako: realizacija na stokata, nejzino pretvorawe vo pari .
Prodažbata pretstavuva tretata, poslednata faza od kružnoto dvižewe na kapitalot(prva e nabavkata, kupuvaweto na faktorite za proizvodstvo, a vtora procesot na proizvodstvo i sozdavaweto na stokata). So prodažbata na stokite se vraćaat vloženite finansiski sredstva, a pokraj toa se ostvaruva profit. Vo uslovi na razviena konkurencija i otvoren pazar, prodažbata pretstavuva najteška faza vo kružnoto dvižewe na kapitalot. Prodažbata može da bide direktna (preku prodažnata mreža na proizvoditelot) i indirektna, preku posrednik, odnosno preku trgovijata (na golemo i malo).


KORISTENA LITERATURA


Prof.D-r.Patoska Aleksandra "Delovno pravo",Bitola 2008 godina
Primer od Dogovor za pradažba


Prilog(a)
.doc  Delovno pravo-Dogovor za prodazba.doc (Veličina: 82.5 kb / Preuzimanja: 405)

http://www.maturskiradovi.net/eshop
11-09-2009 05:36 PM
Poseti veb stranicu korisnika Pronađi sve korisnikove poruke Citiraj ovu poruku u odgovoru
Nova tema  Odgovori 


Verovatno povezane teme...
Tema: Autor Odgovora: Pregleda: zadnja poruka
  Akt o proceni rizika za aparat za elektrolučno zavarivanje DMaturski 0 621 08-02-2013 01:13 PM
zadnja poruka: DMaturski

Skoči na forum: